Pogosta vprašanja in odgovori

Študentski svet je po statutu Univerze v Mariboru edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Rešuje problematiko, povezano s študenti in se bori za dobrobit študentov. Študentski svet predstavlja vezni člen med fakulteto (univerzo) in študenti in preko njega lahko študentje sodelujemo v organih fakultete, o posameznih zadevah podajamo svoje mnenje, predloge in pripombe, tako da je naš glas vedno in povsod prisoten.

Študentski svet članice univerze:

- obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih visokošolske dejavnosti članice univerze, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,

- voli predstavnika v Študentski svet univerze,

- daje mnenja o kandidatih za dekana oziroma kandidatih za direktorja druge članice univerze,

- opravlja druge naloge, če tako določa zakon, Statut UM ali drug splošni akt univerze.

Študentski svet članice univerze poda mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov.

Strokovna služba univerze pozove v roku 8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji mnenja ter mu dostavi rezultate študentske ankete o dosedanjem delu kandidata. Študentski svet članice na podlagi ankete glasuje o pozitivnem mnenju študentov. V kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. Študentski svet članice mora podati mnenje študentov v roku enega meseca od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Študentski svet članice mora v primeru izdaje negativnega mnenja le-to podrobno obrazložiti.

Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje vložiti pritožbo na Študentski svet UM. Če Študentski svet UM o pritožbi ne odloči v roku, se šteje, da je odločeno v korist kandidata. Če Študentski svet UM pritožbi ne ugodi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov.

V kolikor Študentski svet članice ali Študentski svet Univerze poda negativno mnenje o kandidatu, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, rektor univerze posreduje to mnenje Senatu članice ali habilitacijski komisiji Senata univerze. Organa se morata o mnenju študentov izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa. To je zgolj eden izmed vidikov, ki ga upošteva habilitacijska komisija pri svojem odločanju.

Če Senat članice oziroma Senat UM ne upošteva mnenja študentov in kandidata izvoli v naziv, lahko rektor na poziv Študentskega sveta UM takšno odločitev organa po nadzorstveni pravici z odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze. Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo in opravlja druge naloge, zapisane v 287. členu Statuta UM.

Dekan je strokovni vodja članice univerze. Dekan članice ima tudi druga pooblastila, ki jih določajo Statut UM, splošni akti univerze, ali pa jih nanj prenese rektor univerze.

Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

· visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,

· študentje in

· drugi delavci.

Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas. S statutom je mogoče določiti tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne nižjega od 25 %.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

- delavci iz prve alineje prvega odstavka tega člena 60 % vseh glasov,

- študenti 20 % vseh glasov, ter

- delavci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena 20 % vseh glasov.

Enak postopek je pri volitvah dekana, vendar se omeji na posamezno članico.

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj univerze. Rektor je izvoljen za mandatno dobo štirih let. Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat rektorja ne glede na zaporedje mandatov ne sme trajati več kot osem let.

Akademski zbor članice sestavljajo pedagoški delavci in študenti (tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora).

Pri delu Akademskega zbora članice sodelujejo tudi drugi delavci. Drugi delavci sodelujejo pri obravnavi tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti drugih delavcev članice. Podrobnejši način sodelovanja drugih delavcev se določi v splošnem aktu o delovanju akademskih zborov članic.

Skladno s 310. členoma Statuta UM akademski zbor izvoli senat članice, na svojih sejah obravnava program razvoja članice, obravnava tudi poročila o delu članice ter predloge in pobude senata, obravnava poslanstvo, vizijo, strateški načrt. Akademski zbor pa obravnava tudi druge naloge, določene s statutom.

310. člen Statuta UM določa, da študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo člane senata članice, ki so predstavniki študentov. Na razpis, ki ga izda dekan članice univerze, se lahko prijavi vsakdo, ki ima status študenta.

Skladno z 20. in 21. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, so v študijskem letu 3 izpitna obdobja - zimsko, poletno, jesensko.

V izpitnem obdobju pedagoški proces ne poteka. Za posamezen predmet morajo biti predpisani najmanj 4 redni izpitni roki (oziroma trije za tiste predmete, kjer je sprotno preverjanje predvideno s študijskim programom). V kolikor ni sprotnega preverjanja znanja pri določenem predmetu morata biti v prvem izpitnem roku, ki sledi izvedenemu predmetu 2 izpitna roka.(pedagoški proces za x predmet poteka v letnem semestru, v poletnem semestru morata za ta x predmet biti na voljo 2 izpitna roka).

Izvajalec predmeta oziroma senat fakultete lahko razpiše dodatne redne ali izredne izpitne roke. Mora pa senat članice univerze razpisati dodatne izpitne roke na utemeljeno zahtevo študentskega sveta članice. Dodatni izpitni roki se lahko razpišejo tudi izven izpitnih obdobij. Izpiti iz obveznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa ne smejo biti razpisani na isti dan. V primeru študija na dvopredmetnem študijskem programu izpitni roki učnih enot enega od dvopredmetnih študijskih programov ne smejo biti razpisani na isti dan.

Seznam rednih izpitnih rokov za celotno študijsko leto mora referat objaviti najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto. Roke za druge oblike preverjanja znanja, razen za izpite iz prve točke 5. člena, določi nosilec učne enote in jih na ustrezen način objavi praviloma na začetku izvajanja študijskega procesa.

Med dvema izpitnima rokoma za isti predmet se mora upoštevati terminski presledek najmanj 14 dni. Po dogovoru z nosilcem oz. izvajalcem učne enote je možno zadnji izpit študijskega programa pred diplomo oz. pred zaključkom študija enkrat opravljati izven razpisanih izpitnih rokov. Vendar to ni pravilo oziroma pravica študenta.

Prijava na izpit je elektronska na predpisanem obrazcu. Članica UM, določi koliko dni pred izpitom se mora študent prijaviti na izpit. Študent je odgovoren za pravilno in popolno prijavo na izpit.

Izvajalec izpita sme opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenim na seznam prijavljenih na izpit, ki so opravili vse predhodne obveznosti pri učni enoti (vaje, seminarske naloge, nastope, poročila in drugo), določene z učnim načrtom posamezne učne enote. Izvajalec izpita mora preveriti navzočnost in istovetnost prijavljenih študentov. Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo s fotografijo.

Po 23. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru se študent lahko odjavi od izpita najkasneje dva dni (lahko se razlikuje med fakultetami) pred izpitnim rokom (odjava je praviloma elektronska). Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali se od izpita pravočasno odjavi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku (vendar mora v roku 3 delovnih dni po izpitnem roku v referat dostaviti ustrezna pisna dokazila). Študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če se od izpita ne odjavi pravočasno, ima prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku.

15. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru določa, da se pred izpitno komisijo opravljajo izpiti ali ponavljajo izpiti z namenom zvišanja ocene, na pisno zahtevo študenta ali nosilca predmeta, obvezno pa se pred izpitno komisijo opravlja 4. in vsak naslednji izpit.

Komisijski izpit je torej izpit, ki se opravlja pred izpitno komisijo, ki je na 4. in 5. pristopu na izpit sestavljena iz predsednika in dveh članov, v primeru zadnjega možnega opravljanja izpita pa sta prisotna dodatna člana izpitne komisije, in sicer dekan članice brez možnosti glasovanja in en član iz vrst visokošolskih učiteljev z možnostjo glasovanja, ki ga imenuje ŠS članice. V primeru neodločenega glasovanja odloči dekan.

11. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru določa, da lahko študent posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.

Tak študent se lahko v skladu z zakonskimi možnostmi ponovno vpiše v drug študijski program, pri čemer se kot drug študijski program ne štejeta menjava načina študija in nov študijski program, ki nadomešča obstoječega. Primer: študent A ne opravi šestega izpitnega roka na programu XX na Filozofski fakulteti. Študenta A se izpiše iz programa XX, lahko pa se študent vpiše na Filozofsko fakulteto na program YY.

To je izjemoma mogoče, vendar samo za izpite letnika, v katerega je študent vpisan. Tak način opravljanja izpitov izven razpisanih rokov lahko odobri nosilec predmeta v soglasju s pristojnim prodekanom na osnovi pisne prošnje študenta, če so za to navedeni upravičeni razlogi in priložena dokazila. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru primeroma navaja nekaj upravičenih razlogov - odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, daljša hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju, študenti s posebnimi potrebami, opravljanje funkcij in članstvo v organih UM ipd.

Da. Študentu se prepove pristop k izpitom za določen izpitni rok ali izpitno obdobje v primeru:

- ko je ta kršil izpitni red, določen s Pravilnikom o ocenjevanju in preverjanju znanja UM ali določili Statuta UM,

- kadar ni pristopil k izpitu na dan, ki je bil zanj določen in za to ni imel opravičljivega razloga, če izpita ni pravočasno odjavil in v primeru,

- kadar ima status izrednega študenta ali statusa študenta nima, njegove neporavnane obveznosti pa presegajo znesek, določen z Navodili o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru.

Prepovedi pristopa k izpitu s strani izvajalca izpita, ki niso opredeljene s tem Pravilnikom, niso dovoljene.

V primeru, da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten pri goljufanju mu izvajalec izpita izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjega izpitnega obdobja pri učni enoti, pri kateri je prišlo do kršitve. Šteje se, da je izkoristil eno od možnosti pristopa k izpitu.

V primeru, da je študent pri preverjanju znanja drugič zaloten pri goljufanju mu izvajalec izpita izreče ukor in s tem prepoved opravljanja izpita do konca naslednjih dveh izpitnih obdobij pri učni enoti, pri kateri je prišlo do kršitve. Šteje se, da je izkoristil eno od možnosti pristopa k izpitu.

Izrečene sankcije s študijskim letom ne prenehajo. Za tretjo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja je sankcija izključitev z univerze za dobo do dveh let, če sta bila prej našteta milejša ukrepa že izrečena.

Zoper izdani izrečeni opomin lahko študent v roku 15 dni od izreka opomina vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje. Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna. Če je pritožba študenta utemeljena, se mu omogoči opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze ali na drug način, s katerim članica redno obvešča študente o študijskih zadevah, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. V primeru da je pisni izpit opravljalo več kot 100 študentov, se za vsakih nadaljnjih 50 študentov rok za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov lahko podaljša za 1 delovni dan. Objava rezultatov izpitov mora biti datirana. Za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov sta odgovorna nosilec učne enote in referat članice univerze.

Celotni izpitni postopek na posameznem izpitnem roku mora biti zaključen najkasneje do zadnjega roka za prijavo na naslednji izpitni rok iz iste učne enote v istem izpitnem obdobju ali v roku 14 dni, če je naslednji izpitni rok v naslednjem izpitnem obdobju. Izvajalec izpita je do tega roka dolžan v referat vrniti podpisane zapisnike o izpitu.

Skladno z 33. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru ima študent pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Nosilec učne enote oz. izvajalec izpita skupaj z rezultati in ocenami objavi kraj in čas, ko bo možen vpogled v pisne izpitne naloge. Pritožba se naslovi na dekana fakultete.

Študent lahko ugovarja zoper oceno, ki jo je prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja. Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku 8 dni od dneva, ko je bila negativna ali pozitivna ocena objavljena.

Dekan članice univerze v roku 3 delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje komisijo, ki v roku 3 delovnih dni preveri ustreznost ocene:

- Komisija ima predsednika in dva člana in je sestavljena tako, kot je določeno za izpitno komisijo.

- Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja.

- Ocena komisije je dokončna.

Skladno z 8. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru (PPOZUM), je opravljanje izpitov za višji letnik mogoče (pod pogojem, da to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela), če študent ponavlja in je že opravil vse obveznosti za vpis v višji letnik ali pa če opravi že vse učne enote v tekočem študijskem letu. V obeh primerih je potrebno soglasje nosilca učne enote.

Kandidat, ki je izgubil status študenta, skladno z 9. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru obdrži pravico opravljanja manjkajočih predpisanih študijskih obveznosti in izpitov po istem študijskem programu, če se v tem času program ni spremenil. V tem primeru kandidat opravlja izpite kot občan in mora zanje plačati po veljavnem ceniku fakultete.

Da, študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena. Članica Univerze v Mariboru lahko ponovno opravljanje izpitov z namenom višanja ocene uredi z internimi pravili ob soglasju študentskega sveta.

Študentu preneha status študenta v primerih, ki so določeni z visokošolsko zakonodajo.

Status študenta skladno s 70. členom ZVIS preneha:

˗ študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

˗ študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

˗ študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,

˗ če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

˗ če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

˗ če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,

˗ če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

˗ če se izpiše,

˗ če je bil izključen.

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil.

O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.

Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.

Nekateri študenti se srečujejo s posebnimi okoliščinami ali obremenitvami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje ter sodelovanje v študijskem procesu. Za pridobitev potrebnih znanj in kompetenc ter uspešen zaključek študija so takšni študenti upravičeni do prilagojenih pogojev za izobraževanje.

V skladu s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o študentih s posebnim statusom so na Univerzi v Mariboru naslednje vrste oz. kategorije študentov s posebnim statusom:

- študenti vrhunski športniki,

- študenti priznani umetniki,

- dolgotrajno bolni študenti,

- študenti invalidi,

- študenti funkcionarji (prorektor za študentska vprašanja, prodekan za študentska vprašanja in sekretar Študentskega sveta Univerze v Mariboru),

- drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, vključenost v pomembne raziskovalne projekte idr.).

Osebe, ki jim preneha status študenta, po določilih iz druge, četrte in sedme alineje 212. člena tega Statuta obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Študenti lahko za status študenta s posebnim statusom zaprosijo v času študija na 1. ali 2. stopnji. Vloga se vloži praviloma ob vpisu v prvi letnik, višji letnik ali absolventsko leto ali kadar koli v času študija oz. med študijskim letom, in sicer v referat, pristojen za študente. O vlogi za pridobitev statusa odloča komisija članice, pristojna za študijske zadeve, ki sprejme sklep, s katerim se študentu zaprošeni status lahko dodeli ali ne.  V sklepu se navede tudi obdobje trajanja statusa, praviloma pa se status študentu dodeli za eno študijsko leto z možnostjo podaljšanja.  Za podaljšanje statusa je potrebno vložiti vlogo do datuma, ki ga v mesecu septembru določi posamezna fakulteta.

Študent, ki ne izpolni vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko vloži vlogo bodisi za podaljšanje statusa bodisi za izredno napredovanje.

KAJ POMENI PONAVLJANJE?

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik.

Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je:

˗ redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in

˗ opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.

Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.

KAJ POMENI POGOJNI VPIS?

Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje v skladu s Statutom Univerze v Mariboru.

KAJ POMENI PODALJŠANJE STATUSA?

Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko podaljša, vendar največ za eno leto, izjema so študentke matere in študenti očetje, če:

- študent ne zaključi študija na študijskem programu prve, druge ali tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (podaljšanje absolventskega staža);

- študent ne zaključi študija na študijskem programu prve, druge ali tretje stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu (podaljšanje zadnjega letnika);

- se študent med študijem ne vpiše v naslednji letnik (podaljšanje letnika med študijem).

Upravičeni razlogi za podaljšanje statusa študenta med študijem ali ob njegovem zaključku, ki jih navaja Statut Univerze v Mariboru, so:

• bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov,
• izobraževanje v tujini,
• aktivno delo v organih oz. članicah univerze,
• druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu.

V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent skladno s 121. členom Statuta UM pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. Odločba komisije za pritožbe študentov je dokončna.

Študent izbere temo zaključnega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji v dogovoru s predvidenim mentorjem. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja in njegovo strinjanje z mentorstvom ter soglasje morebitnega somentorja.

Tema zaključnega dela mora biti vsebinsko povezana s študijskim programom, po katerem študent zaključuje študij, ali z vsebinami drugih sorodnih študijskih programov, lahko tudi iz tujine. V kolikor ima študijski program smeri ali usmeritve, mora biti vsebina zaključnega dela praviloma s področja študijske smeri oz. usmeritve, ki jo je študent izbral.

Študent študijskega programa prve ali druge stopnje začne s postopkom prijave teme zaključnega dela v obdobju, ki je za opravljanje zaključnega dela določeno z akreditiranim študijskim programom, vendar najkasneje v prvi polovici zadnjega semestra zadnjega letnika študija oz. ko po akreditiranem študijskem programu opravi toliko obveznosti, kot članice določijo s svojimi pravili. Če študent teme ne prijavi v roku, ki ga določijo članice, ga pristojni referat pozove, da to stori v roku 15 dni od prejema poziva.

Mentor pri izdelavi zaključnega dela na prvi stopnji je lahko skladno s 5. členom Pravilnika o postopku priprave zaključnega dela visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv, ki omogoča izvajanje predavanj na študijskem programu, na katerem študent opravlja zaključno delo, in ima izvolitev na področju, s katerega je pretežna vsebina zaključnega dela.

Mentor pri izdelavi zaključnega dela na drugi stopnji je lahko visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji zaključno delo.

Študent mora temo zaključnega dela prijaviti na posebnem obrazcu, ki ga je moč dobiti na spletni strani Univerze v Mariboru ali spletnih straneh članic. (Priloga 1 Pravilnika o postopku priprave zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru -https://www.pf.um.si/site/assets/files/3911/pravilnik_o_postopku_priprave_in_zagovora_zakljucnega_dela_na_studijskih_programih_prve_in_druge_stopnje_um-_upb1-_2021.pdf)

Študent odda pisno prijavo teme s soglasjem mentorja in morebitnega somentorja ter potrebnimi dokazili v pristojnem referatu. Študent lahko prijavo odda tudi elektronsko, če je to v okviru informacijskega sistema mogoče.

Obrazcu za prijavo teme priloži »dispozicijo zaključnega dela«, ki naj praviloma vsebuje:

1. naslov,
2. opredelitev oz. opis problema ter raziskovalna vprašanja, ki so predmet zaključnega dela,
3. cilje in teze,
4. predpostavke in omejitve,
5. predvidene metode,
6. predvideno strukturo poglavij (kazalo),
7. seznam predvidene literature in virov.

Rok za izdelavo in oddajo zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje je eno leto od dneva izdaje sklepa o zaključnem delu. Rok se navede v sklepu o zaključnem delu. Če študent do roka za izdelavo zaključnega dela ne odda zaključnega dela in pred potekom roka prav tako ne odda vloge za podaljšanje veljavnosti teme, mora oddati prijavo za novo temo zaključnega dela.

Študent lahko pred potekom roka za izdelavo zaključnega dela, določenega s sklepom o zaključnem delu, v pristojni referat vloži vlogo za podaljšanje roka veljavnosti teme. O vlogi skladno s tretjim odstavkom 7. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru odločata dekan ali pristojni prodekan, ki lahko na osnovi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge študenta, in na podlagi presoje aktualnosti teme podaljšata veljavnost teme za največ eno leto. Podaljšani rok veljavnosti teme se navede v sklepu o podaljšanju veljavnosti teme.

Kandidat, mentor ali somentor lahko med pisanjem zaključnega dela skladno s 7. Členom Pravilnika o postopku priprave zaključnega dela predlagajo spremembo naslova odobrene teme. Če ostane pretežni del vsebine teme nespremenjen, lahko spremembo naslova odobri mentor, potrdita pa jo predstojnik katedre, oddelka oz. inštituta ali vodja študijskega programa in pristojni prodekan, hkrati pa kandidat s posebnim obrazcem »Prijava spremembe teme zaključnega dela – sprememba naslova« (Priloga 1. A Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru) o tem obvesti pristojni referat, ki vodi evidenco odobrenih tem zaključnih del.

Če se med pisanjem zaključnega dela pojavi utemeljen razlog, ki kaže na to, da sodelovanje med mentorjem (somentorjem) in kandidatom ne bo več mogoče, imata kandidat in mentor (somentor) pravico zahtevati spremembo na podlagi 7. Člena Pravilnika o postopku priprave zaključnega dela. O tem pisno obvestita pristojni referat in predstojnika katedre, oddelka oz. inštituta ali vodjo študijskega programa, ki lahko v dogovoru s pristojnim prodekanom potrdi zamenjavo mentorja ali somentorja na ustreznem obrazcu »Prijava spremembe teme zaključnega dela – sprememba mentorja ali/in somentorja« (Priloga 1. B Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje Univerze v Mariboru). Kadar kandidat enostransko odstopi od prijavljene teme in/ali dodeljenega mentorja, mora o tem pisno obvestiti mentorja in pristojni referat.

Po 8. členu zakona o štipendiranju se v Republiki Sloveniji lahko dodelijo naslednje štipendije:

- državne štipendije,

- Zoisove štipendije,

- štipendije za deficitarne poklice,

- štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,

- štipendije Ad futura.

Poznamo tudi druge vrste štipendij (npr. kadrovska štipendija, občinska štipendija, štipendije nevladnih organizacij, tujih institucij,…).

Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

• kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
• štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
• štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

Za pridobitev Zoisove štipendije mora posameznik po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) najprej izpolnjevati splošne pogoje.

Splošni pogoji so:

• državljanstvo (ste državljani Republike Slovenije ali imate drug ustrezen status iz 12. člena Zakona o štipendiranju ali ste oseba s priznano mednarodno zaščito),
• starost (ste pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oziroma ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje),
• status dijaka ali študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih,
• ustrezna izobraževalna ustanova in izobraževalni program v Sloveniji ali v tujini,
• status glede opravljanja dela oziroma brezposelnosti (niste v delovnem razmerju, ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda),
• posameznik ni upravičen do štipendij, ki niso združljive s Zoisovo štipendijo.

Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.

• izjemen dosežek iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti

IN

• ustrezno povprečno oceno (najmanj 8,5 v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju) ali uvrstitev med najboljših 5% v svoji generaciji.

Pri vpisu v prvi letnik študija se namesto enega izmed zgornjih pogojev upošteva pogoj povprečne ocena srednjega izobraževanja (najmanj 4,1) ali dosežena zlata matura.

Pogoji za nadaljne prejemanje Zoisove štipendije:

Upravičenec do Zoisove štipendije mora za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem izobraževalnem programu za vsako šolsko ali študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno iz prejšnjega člena ali izjemni dosežek skladno s 24. členom tega zakona. Pogojev iz prejšnjega odstavka ni potrebno izkazovati upravičencu do Zoisove štipendije, ki:

- je preskočil letnik,

- pogojev za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena Zakona o štipendiranju (ZStip-1) in napreduje v višji letnik.

Višina Zoisove štipendije je 172,84 evra za študenta. K Zoisovi štipendiji se lahko dodelita:

- dodatek za bivanje,

- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Pogoje za dodatke si lahko prebereš na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571.

Kateri dosežki se štejejo med izjemne in podrobne informacije o pridobitvi Zoisove štipendije, je mogoče prebrati v Pravilniku o dodeljevanju Zoisove štipendije (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12115).

Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja. Višja kot je povprečna ocena in večje kot je število zbranih točk na podlagi izjemnih dosežkov, večja je možnost pridobitve štipendije.

Za pridobitev državne štipendije mora posameznik po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) najprej izpolnjevati splošne pogoje.

Splošni pogoji so:

• ste državljani Republike Slovenije ali imate drug ustrezen status iz 12. člena Zakona o štipendiranju ali ste oseba s priznano mednarodno zaščito,
• ste pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oziroma ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje,
• niste v delovnem razmerju, ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
• materialni cenzus - povprečni mesečni dohodek na osebo v vaši družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 1,218,08 evrov.

Izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa se ugotovi na naslednji način:

• Najprej se ugotovi, kdo so vlagateljevi družinski člani (glede na družinska razmerja v času odločanja o pravici do državne štipendije).
• Nato se ugotovi in sešteje vse vlagateljeve dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje njegovih družinskih članov (praviloma se upošteva obdobje preteklega koledarskega leta, izjemoma tekoče koledarsko leto). Upoštevajo se neto dohodki, torej dohodki, zmanjšani za prispevke, davke, normirane/dejanske stroške itd.

Vrednost premoženja se pretvori v dohodek (premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS na dan vložitve vloge):

• Dobljeni znesek/vsoto se deli s številom družinskih članov (tako se dobi letni dohodek na družinskega člana).
• Dobljeni znesek se potem deli še z 12 meseci (tako se dobi povprečni mesečni dohodek na družinskega člana).

Dobljen znesek (dohodek + premoženje) na družinskega člana mora biti nižji od materialnega cenzusa, ki je določen za pridobitev državne štipendije.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvi točki prvega odstavka 12. člena določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, in dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Dohodek iz dela prek študentskega servisa spada pod obdavčljive dohodke po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) in se kot tak upošteva pri izračunavanju materialnega položaja.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 16. členu določa, da se ugotovljen dohodek kandidata (oziroma njegove družine) za državno štipendijo poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja.

V 18. členu pa ZUPJS nadalje natančno določa, katero premoženje in pod katerimi pogoji se ne šteje v premoženje kandidata oziroma družine:

1. stanovanje ali stanovanjska hiša (v nadaljevanju stanovanje), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja;

2. osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb;

3. premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing);

4. predmeti, ki so po predpisih, ki urejajo izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine;

5. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti;

6. kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja;

7. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;

8. bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja;

9. kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Na kakšen način se premoženje upošteva, ZUPJS določa v 19. členu, ki pravi, da se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge za državno štipendijo po podatkih Banke Slovenije.

• Pri ponavljanju letnika pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi prve alineje prvega odstavka 95. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). To pomeni, da se štipendistu v letu ponavljanja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, razen če študent letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov, starševstva, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali zaradi višje sile. V tem primeru se štipendistu namreč izjemoma lahko štipendija izplačuje tudi v letu mirovanja. Štipendist je dolžan sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje v roku 30 dni od nastanka spremembe na pristojni Center za socialno delo (kot na primer: prekinitev izobraževanja, sprememba programa ali ustanove ter vsako okoliščino, zaradi katere ne izponjuje več osnovnih pogojev za prejemanje štipendije). Če je študentu v času pavziranja dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pride do mirovanja štipendijskega razmerja. To pomeni, da se štipendistu v letu pavziranja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, pri čemer tukaj ni mogoča izjema kot pri ponavljanju. Če študentu v času pavziranja ni dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pa pride do prenehanja štipendijskega razmerja, kar prav tako pomeni, da se štipendistu štipendija v času pavziranja ne izplačuje. Tudi v tem primeru je o spremembah nujno obvestiti pristojni Center za socialno delo v danem roku.

  Pri prepisu na drug študijski program poznamo 4 različne situacije:

  o Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi sedme alineje 95. člena ZŠtip-1. Mirovanje štipendijskega razmerja lahko traja največ eno leto.

  o Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi četrte alineje 97. člena ZŠtip-1.

  o Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo, in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi druge in tretje alineje 97. člena ZŠtip-1, kjer je določeno, da štipendijsko razmerje štipendistu preneha, če prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo, oziroma se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo.

  o Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo, pri tem pa niti ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru so podani trije razlogi, na podlagi katerih pride do prenehanja štipendijskega razmerja, in sicer razlogi iz druge, tretje in četrte alineje 97. člena ZŠtip-1.

  · Pri prehodu na drug študijski program je situacija popolnoma identična s situacijo pri prepisu na drug študijski program, saj gre v obeh primerih za zamenjavo študijskega programa in vprašanje o uspešnosti zaključka letnika, za katerega je štipendist prejemal štipendijo. Tudi v tem primeru je treba poudariti, da lahko mirovanje štipendijskega razmerja traja največ eno leto.

  · Pri zaposlitvi študenta v času študija pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi osme alineje 97. člena ZŠtip-1. Tu je potrebno pravočasno obvestiti Center za socialno delo, da se izognemo vračanju štipendije.

Treba je poudariti, da dolžnost vračila štipendije nastopi le ob prenehanju štipendijskega razmerja, pri čemer se štipendija vrača le za letnik, ki ga štipendist ni uspešno zaključil.

Pri mirovanju štipendijskega razmerja tako ne pride do obveznosti vračila štipendije, niti ne pri prenehanju štipendijskega razmerja, če štipendist pred tem uspešno zaključi letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Štipendijsko razmerje pri državni ali Zoisovi štipendiji pa preneha, če štipendist:

· ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1);

· prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo;

· se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo;

· spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije;

· štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov;

· po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najpozneje zadnji dan mirovanja ali v primeru, če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije;

· ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času absolventskega staža;

· sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja;

· odpove štipendijsko razmerje;

· po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena ZŠtip-1 ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju;

· v drugih posebnih primerih, določenih z ZŠtip-1.

Ko pride do dolžnosti vračila štipendije, ima študent pod določenimi pogoji na voljo tudi možnost odloga vračila štipendije, možnost obročnega vračila štipendije in možnost odpisa vračila štipendije. Odlog vračila štipendije pomeni, da se odloži trenutek vračila štipendije. Štipendijo je še vedno treba vrniti, samo rok za izpolnitev te obveznosti (vračilo štipendije) se podaljša. Obročno odplačevanje pomeni, da se znesek vračila štipendije vrača po obrokih. Odpis vračila štipendije pomeni, da štipenditor štipendista oprosti vračila štipendije. V tem primeru štipendistu štipendije ni treba vračati.

Za vsako izmed omenjenih možnosti mora študent izpolnjevati določene pogoje oziroma morajo pri študentu obstajati določeni utemeljeni razlogi, ki pa se razlikujejo glede na to, ali gre za vračilo državne štipendije ali za vračilo Zoisove štipendije.

Če študent z dokončanjem drugega študijskega programa pridobi višjo stopnjo izobrazbe, kot jo je pridobil na prvem študijskem programu, ni nobene ovire za to, da študent na drugem študijskem programu ne bi prejemal štipendije, in to ne glede na to, ali je na prvem študijskem programu prejemal štipendijo ali ne (torej na dodiplomskem študiju štipendije ne prejemaš, na podiplomskem-magisteriju pa jo). Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) namreč v petem odstavku 9. člena določa, da štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja, če ni z ZŠtip-1 izrecno drugače določeno. To pomeni, da študent v vsakem primeru lahko prejema štipendijo za študijski program, s katerim pridobi višjo stopnjo izobrazbe od že dosežene. Za drugi študijski program študent ne more prejemati štipendije, če je že dosegel enako ali višjo stopnjo izobrazbe glede na stopnjo, ki bi jo pridobil z vpisom na drugi študijski program. ZŠtip-1 namreč v četrtem odstavku 9. člena določa, da se štipendija po tem zakonu ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.

V praksi uveljavljeni pojem »lastno gospodinjstvo« pomeni, da študent ne živi več s svojimi starši, ampak živi v svojem lastnem gospodinjstvu. Prav tako to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja za pridobitev državne štipendije kot družinski član upošteva samo vlagatelj oziroma študent ter da se posledično upoštevajo samo njegovi dohodki in premoženje, ne pa tudi dohodki in premoženje njegovih staršev in ostalih družinskih članov.

Tako imenovano lastno gospodinjstvo je mogoče uveljavljati le v izrednih primerih, kot je nasilje v družini. Uveljavljanje je pogojeno s tem, da so v zvezi z nasiljem v družini že sproženi ustrezni postopki. V tem primeru mora imeti študent s starši urejeno preživnino, ki jo lahko uredi pri notarju ali na sodišču, prav tako pa mora tudi živeti na svojem naslovu in ne več pri starših. Če študent še vedno živi pri svojih starših, mu to načeloma onemogoča uveljavljanje lastnega gospodinjstva, čeprav ima s starši dogovorjeno preživnino (razen v res izjemnih primerih npr. ob poroki).

Vse napisano je relevantno le, ko je študent mlajši od 26 let. Po dopolnitvi 26 let se študent avtomatično šteje kot samska oseba, saj preživninska dolžnost staršev tedaj preneha.

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1. 1. do 31. 12. Napovedi za odmero dohodnine ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran.

Ko dopolniš 26 let, še vedno lahko delaš prek študentskega servisa, izjema so izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih), ki lahko delajo do 26 leta. Vendar pa po tej starosti izgubiš posebno olajšavo, ki znaša 3.500€.

Posebna osebna olajšava se prizna tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij in enovit magistrski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Če ne izpolnjuješ zgoraj navedenih pogojev ali če je nakazilo višje od 400 € bruto, se odvede akontacija dohodnine v višini 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odštejejo od 25 % normirani stroški v višini 10 %.

Akontacija dohodnine se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 107,3 € bruto, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 € bruto.

Od državne in Zoisove štipendije se dohodnine ne plača. Kadrovske in druge štipendije v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar so pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. Tako je znesek kadrovske štipendije, ki presega minimalno plačo, podvržen obdavčenju po Zakonu o dohodnini.

Ne, napovedi za odmero dohodnine ti ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran