Dvigi minimalne plače in posledice v gospodarstvu

Najverjetneje ste v preteklih mesecih v medijih zasledili novice o dvigu minimalne plače. Zakon, ki je bil v državnem zboru sprejet, predvideva dvig minimalne plače v letu 2019 iz dosedanjih 638 evrov neto na 667 evrov in nato leta 2020 še dvig na 700 evrov neto. Prav tako je v času obravnave predloga spremembe zakona o minimalni plači javnost razburkala izjava generalne sekretarke Gospodarske zbornice Sonje Šmuc, ki je dejala, da bo z dvigom minimalne plače Slovenija postala država bogatih revežev. Komentiranje in razumevanje takšne izjave je mogoče že s samo hitrim pogledom na ekonomsko teorijo. Minimalna plača je v ekonomski sistem vpeljana kot t. i. institucija oz. splošen dogovor, ki delavcem predstavlja varovalko pred pritiski delodajalcev na nižanje plač zaposlenim z najnižjo plačo. Vsekakor je iz socialnega vidika takšen inštrument dobrodošel, saj znižuje dohodkovno neenakost prebivalstva, vendar pa se moramo zavedati problema, da ob upoštevanju tržnega ravnovesja povzroči novo ravnovesje v legi, kjer je ob višji plači manj povpraševanja po delu. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sprememba minimalne plače delodajalcem lahko povzroči višje stroške, posledično pa bodo z vidika racionalizacije poslovanja prisiljeni v odpuščanje. Iz tega vidika je sporno predvsem to, da je razmerje med minimalno in mediansko plačo (enako velja za razmerje med minimalno in povprečno plačo) skoraj najvišje v EU in bi se z napovedanimi dvigi Slovenija zavihtela na sam vrh. Zaposleni, ki prejemajo najnižje plače, so v večini tisti, ki opravljajo najmanj produktivna dela, takšen ukrep pa bi, poleg odpuščanja, delodajalce spodbudil k povečanju zanimanja za investicije, ki zajemajo avtomatizacijo in digitalizacijo ali pa bi morda še bolj obremenil delavce, ki bi opravljali enako celotno količino dela pri manjšem številu zaposlenih. Kakršni koli dvigi plač nedvomno povzročijo pritiske na inflacijo, kar bi lahko ob dosedanjih vzdržnih ravneh inflacije povzročilo neravnovesje v gospodarstvu. Sedaj lahko bolj razumemo izjavo o državi bogatih revežev, ki je morda pretirana, vendar nas opozarja na nesorazmerja med plačami v gospodarstvu. Morda bi bilo bolje govoriti o davčni razbremenitvi bruto plač, saj bi takšen ukrep zadeval popolnoma vse zaposlene v državi.