Iz zelenega v zlato: Sprejetje Evropskega standarda zelenih obveznic
Zelene obveznice so postale eden izmed ključnih finančnih instrumentov za spodbujanje trajnostnega razvoja. Evropska unija (EU) je eden izmed vodilnih igralcev na tem področju, saj si prizadeva za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in prehod na zeleno gospodarstvo.
Zelene obveznice so dolžniški instrument, kjer bo izkupiček izključno uporabljen za financiranje ali ponovno financiranje novih ali obstoječih zelenih projektov, ki naj bi imeli pozitivne učinke na okolje. Od njihovega izida v letu 2007, je trg zelenih obveznic eksponentno rastel. Čeprav je trg zelenih obveznic še vedno majhen, v primerjavi z navadnim obvezniškim, obstaja visok potencial za nadaljnjo rast trga, saj so okoljske teme v današnjem času vedno bolj priljubljene.
Za dosego ciljev zastavljenih v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah za leto 2030, bo zgolj Evropa potrebovala 180 milijard investicij. Rastoč interes javne politike za zelene obveznice se je dejansko že uresničil v številnih pobudah za spodbujanje udeležencev na trgu, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Na primer za podporo upravičenim izdajateljem pri kritju dodatnih stroškov, obstajajo subvencije, kot je na primer subvencija za trajnostne obveznice v Singapurju. Tako kot na internacionalni ravni pa obstajajo tudi standardi Evropske unije, ki se uporabljajo za okolju koristne projekte.
Da bi osvetlila resnično »zelenost« zelenih obveznic in spodbudila zaupanje vlagateljev je komisija julija 2021 predlagala Evropski standard zelenih obveznic (EuGBS). Z njim želi komisija določiti jasen zlati standard za zelene obveznice. Standard je prostovoljen in se opira na podrobna merila Taksonomije EU za opredelitev zelenih ekonomskih dejavnosti. Standard pomaga investitorjem identificirati in primerjati okolju prijazne obveznice in v majhni meri prispeva proti tako imenovanemu »greenwashing-u«, torej, da se sredstva resnično uporabljajo v trajnostne namene.
Za vzpostavitev EuGBS kot novega zlatega standarda sta ga morala Evropski parlament in Svet EU izboljšati v treh pogledih. Uvesti resnično zelen EuGBS, ki izključuje naložbe v vse predhodne dejavnosti, zahtevati od vseh izdajateljev zelenih obveznic, da zagotovijo informacije o »zelenosti« uporabe ter kot tretje uvesti učinkovit mehanizem uveljavljanja. Verodostojen javen standard EU bi lahko postal novo merilo na finančnih trgih in zagotovil, da zelene obveznice resnično prispevajo k okolju prijaznejšemu evropskemu gospodarstvu.
Svet se je o stališču glede predloga dogovoril 13. aprila 2022. Pogajanja so se začela 12. julija 2022 in zaključila 28. februarja 2023, ko je bil dosežen začasen dogovor. Evropski parlament je vsebino dogovora sprejel v svojem stališču dne 5. oktobra 2023. Svet je uredbo sprejel 23. oktobra 2023. Sedaj bo podpisana in objavljena v Uradnem listu EU, veljati pa bo začela 20 dni pozneje. Uporabljati se bo začela 12 mesecev po začetku veljavnosti, konec leta 2024.
Zelene obveznice so postale nepogrešljiv instrument za financiranje trajnostnega razvoja v Evropski uniji. S podporo močne regulative in naraščajočega povpraševanja med vlagatelji, zelene obveznice prispevajo k prehodu na zeleno gospodarstvo. EU bo še naprej igrala vodilno vlogo pri spodbujanju trajnostnih financ in postavljanju globalnih standardov za zelene obveznice.