Ali je Marxova kritika kapitalizma še vedno aktualna?

Karl Marx je bil nemški filozof, ekonomist, sociolog in novinar, ki je razvil teoretično podlago za marksizem, smer v filozofiji, ki temelji na njegovih razmišljanjih. Najbolj je znan po svoji kritiki kapitalizma, ki jo je predstavil v knjigi Komunistični manifest. Eno od aktualnih vprašanj danes je, kako aktualni so pogledi Marxa danes, dve stoletji za tem, ko je postavil svojo kritiko. Marx namreč velja za osebo z radikalnimi in ostrimi mnenji, ki so velikokrat premalo razumljena v luči kritiziranja. Za objektiven pogled na njegova prepričanja moramo razumeti razlike in primerjave med časoma in hkrati dobro razumeti, kaj je Marx predstavil v Komunističnem manifestu.
Realnost je, da so življenjski standardi, razvoj, tehnologija in pogoji dela danes neprimerljivo boljši, kot so bili v 19. stoletju, ko jih je opazoval in ostro kritiziral Marx. Kapitalizem se je v zadnjih dveh stoletjih spremenil, a njegovo bistvo ostaja enako. Ravno to bistvo je tisto, ki ga kritizira Marx in za katerega trdi, da je hkrati ravno to osnovna težava kapitalizma – kapitalizem je torej sistem z napako, ki pa je tako tesno prežeta z njegovim bistvom, da en brez drugega ne moreta obstajati. Marx nam torej ponudi rešitev prehoda na socializem in nato na komunizem. Danes vemo, da se to (še?) ni zgodilo.
Marx je odraščal v težkih pogojih in bil priča krutega sistema kapitalizma ter eksploatacije delavcev. Torej ni presenetljivo, da je ostro kritiziral politični in družbeni režim, ki mu je bil priča. Poenostavljena verzija njegove kritike kapitalizma je, da se družba deli na delavce in na lastnike kapitala – kapitaliste. Slednji imajo v lastni tovarne, v katerih so zaposleni delavci. Ti delajo in so za svojo delo plačani v višini svoje mezde. Te pa so nizke. Delo v vrednosti prejete mezde delavci opravijo v kratkem času, torej že v prvih nekaj urah dela. Preostanek delovnega časa pa opravljajo delo in s tem ustvarjajo dodano vrednost, ki jo v obliki kapitala zase zadržijo kapitalisti. Kapitalisti tako akumulirajo kapital in ga investirajo nazaj v proizvodnjo, npr. v obliki novih strojev, z namenom povečanja produktivnosti in posledično akumuliranja dodatnega kapitala. Takšna akumulacija še povečuje neenakost med družbenima razredoma. Marxova rešitev za ta sistem je prehod v socializem in kasneje v komunizem, skrajno lev družbeni sistem, kjer bi bili proizvodni dejavniki javna lastnina in do opisanih eksploatacij ne bi moglo priti. Proti koncu 20. stoletja pa je padec komunističnih režimov, npr. Sovjetske zveze, pod vprašanje postavil verodostojnost Marxovih predlaganih rešitev. Takšnih zgodovinskih dogodkov Marx seveda ni mogel predvideti, saj so se zgodili mnogo let po njegovi smrti, nam pa ponujajo priložnosti za širše razumevanje različnih družbenih sistemov.
Vprašanje o aktualnosti marksizma je torej globlje vprašanje, kot izgleda na prvi pogled. Današnji družbeni sistem je še vedno kapitalizem, a se močno razlikuje od tistega, ki ga je poznal Marx v 19. stoletju. V današnji sodobni družbi so s kapitalizmom prepleteni mehanizmi, katerih naloga je zaščita delavcev in njihovih pravic ter onemogočanje oziroma omejitev izkoriščanja le-teh. Prav tako je tehnološki napredek družbe eksponentno večji, kot so si predstavljali misleci v preteklosti. Ta tehnologija pa vpliva tudi na razredne odnose ter ekonomske in družbene sisteme. Zaključimo lahko torej, da marksizem v današnjem času ni več popolnoma aktualen zaradi sprememb v ekonomskih, družbenih in političnih sistemih, da pa nam ponuja odličen teoretični okvir za analizo kapitalizma, kritično vrednotenje le tega, reševanje težav in da nam hkrati ponuja nekaj teoretično močnih rešitev za težave kapitalizma.