STRATEGIJA MODREGA OCEANA
V današnjem svetu je ogromno gospodarskih panog prenasičenih s konkurenti. Zato se med zaostrovanjem in povečanjem števila konkurentov povzroča hud boj med njimi, posledica tega pa je padanje cen in postopna produktivna diferenciacija. Prav tako se zmanjšuje dobiček, podjetja pa so v skrajnem primeru prisiljena, da izstopijo iz panoge. Rešitev na to situacijo nudita W. Chan Kim in Renee Mauborgne, s tako imenovano strategijo modrega oceana ali z drugimi besedami strategijo sinjega oceana. Kim in Mauborgne sta ekonomska teoretika, ki se predvsem ukvarjata s podjetništvom. Strategijo sta razvila po dvajsetih letih proučevanja podjetij v knjigi z naslovom “Blue Ocean Strategy”.
Celotni tržni prostor je torej opredeljen kot ocean, ki je razdeljen na rdeči in modri ocean. Rdeči ocean tako predstavlja del tržnega prostora, kjer so meje panog opredeljene in sprejete, pravila konkuriranja pa dobro poznana. Tukaj podjetja poskušajo prekašati svoje konkurente v želji, da si pridobijo večji delež obstoječega trga. Ko pa se sčasoma tržni prostor nasiči, se priložnosti za dobiček in rast zmanjšajo. Proizvodi tako postanejo standardno blago in neizprosna konkurenca obarva ocean rdeče. Modri ocean je pa nasprotje rdečemu in je nedotaknjen tržni prostor, kjer se ustvarja povpraševanje in možnost za izjemno dobičkonosno rast. Za modre oceane je značilno, da nastajajo zunaj obstoječih meja panog. Tukaj konkurenca ni pomembna oz. nima ključne vrednosti, saj še pravila “igre” niso določena. Večina modrih ali sinjih oceanov nastane iz rdečih oceanov s premikanjem obstoječih meja med različnimi panogami. Temelj strategije modrega oz. sinjega oceana predstavlja inovacija vrednosti. Imenujemo jo tudi “vrednostna inovacija” in izhaja iz odprave kompromisov med vrednostjo ter stroški. Ko podjetje uspe uskladiti inovacijo z uporabnostjo, ceno ter stroški, je hkrati tudi dosegla vrednostno inovacijo. Podjetje tako zasleduje diferenciacijo in nizke stroške hkrati. Modri ocean je značilnost poslovnega življenja, ne le danes in v prihodnosti, temveč tudi v preteklosti. Za veliko panog, brez katerih si danes ne moremo predstavljati življenja so bile pred leti še neznane in videne kot nove tržne priložnosti. Zaradi izjemno hitrega tehnološkega napredka in globalizacije, obstaja vedno večja potreba po ustvarjanju modrih oceanov.
Da bi lažje razumeli strategijo modrega oceana je odličen primer Cirque du Soleil. Če si predstavljamo kako nasičen je morda nekdaj bil tržni prostor cirkusa in kako težko je bilo med vsemi izstopati, je Cirque du Soleil našel pot do unikatnosti. Cirque du Soleil je spremenil določene aspekte, ki so bili najbolj pogosti med cirkusi, kot so živali, klovni in več odrov na katerih se dogajajo predstave. Uvedli so izjemne akrobatske točke, pisane kostume, maske, drugačno glasbo in bolj poglobljeno zgodbo točke, ki jo predstavljajo.
