Geste v medkulturni komunikaciji

Dandanes se vedno pogosteje pogovarjamo s prijatelji, tujci ali neznanci, ki ne nujno pripadajo enaki kulturni ali jezikovni skupini, ki je nam kot posamezniku najbližja.

V medosebni komunikaciji tako pride do ovir, ki lahko predstavljajo kar velik problem pri razumevanju sogovornika. Te so na primer jezik, kulturne norme, prepričanja in vrednote, stereotipi ter status udeležencev, saj med govorci izražajo nerazumevanje in posledično temu tudi napačne interpretacije povedanega. Med najbolj zanimive zagotovo sodijo kretnje in geste, oziroma neverbalni jezik.

Kljub temu, da je neverbalna komunikacija univerzalni fenomen, se njeni pomeni od kulture do kulture razlikujejo.

Kimanje z glavo

V večini kultur kimanje z glavo pomeni »da«, kot privolitev v nekaj, odkimavanje pa se uporablja kot »ne«. Nekatere kulture to delajo ravno obratno, na primer v Bolgariji.

 

Očesni stik

Za očesnim stikom se skriva več pomenov. Seveda nima enakega pomena, če nekoga gledamo in koliko časa ga gledamo, kot pa če se stiku sogovornikovih oči izogibamo.

 

Dotik

Z dotikom se lahko izrazi več stvari. Sem spadata tudi rokovanje in poljubljanje ob pozdravu. Italijani in francozi se ob srečanju običajno poljubijo na obe lici. Američani se rokujejo z neznanci in poslovnimi partnerji. V nam bližnjih kulturah se ob nehotenem dotiku opravičimo. Japonci se ob pozdravu priklonijo in dotikov ne uporabljajo.

 

Geste

Tudi geste imajo zelo različne pomene.

Sklenjena palec in kazalec na roki splošno ne dajeta negativnega vtisa. Japonci to sprejemajo kot znak za denar, nekateri narodi pa kot število 0.

Dvignjen palec na roki naj bi prav tako pomenil nekaj pozitivnega. Ga pa nekatere evropske države razumejo kot slabšalni izraz.

Na Srednjem Vzhodu je neprimerno gledati na uro, ki jo nosimo na roki.

 

Osebni prostor

V državah z gosto naseljenostjo je potreba po osebnem prostoru manjša. Argentinci naj bi imeli ta prostor najmanjši.

 

Obrazna mimika

Čustva, ki jih pokažemo na obrazu, so večinoma enaka povsod po svetu. Tako so izrazi za veselje, žalost, razburjenost, navdušenje in prestrašenost vsem podobno znani, le da jih nekateri narodi bolj kažejo v javnosti od ostalih. Rusom se na primer zdi ameriški nasmeh z zobmi nevljuden in neprimeren za v javnost.

Za razliko od čustev, pa ima mežikanje več različnih razlag. Nigerijci mežikajo svojim otrokom, ko morajo zapustiti prostor, v katerem se nahajajo.

 

Telesna drža

Telesna drža lahko pokaže moč posameznika, obnašanje in njegovo mesto v družbi.

Sključena drža je v Tajvanu nespoštljiva, v drugih delih sveta pa ne zavzema veliko pozornosti.

V Ameriki je stoječa drža z rokami v bokih znak moči in ponosa, v Argentini pa jo lahko pojmujejo kot jezo ali izziv.

Veliko kultur tudi kritizira osebe, ki kažejo podplat čevljev. Zaradi tega v Arabskih državah zelo odvračajo sedenje z nogo, ki počiva na kolenu druge noge.

 

Vokal

Vokal se nanaša na razne faktorje govora, kot so naglas, obseg tona, glasnost in izgovorjava.

V Veliki Britaniji uporabljajo glasnost za izražanje jeze, med tem ko je v Indiji ta faktor uporabljen za izražanje pozornosti. Na Japonskem ženske uporabljajo visoke tone, da bi se razlikovale od moških, v Ameriki to ni pomembno.

V to skupino neverbalne komunikacije spada tudi tišina. Grki jo uporabljajo kot zavrnitev, Egipčani pa za privolitev. Azijske kulture so bolj navajene na dolge premore tišine, kot pa kulture v ostalih predelih sveta.

 

Navedeni primeri potrjujejo, da je rešitev pri pomembnejših pogovorih uporaba prevajalca, ki naj bi razumel tako verbalni kot neverbalni jezik tujega sogovorca in s tem preprečil nesporazume.

Do medkulturne komunikacije torej pridemo, ko si člani dveh ali več različnih kultur izmenjujejo sporočila na način, ki ima vpliv njihovih različnih kulturnih značilnosti, tako v verbalnem kot neverbalnem jeziku. Medkulturna komunikacija pa se ne razlikuje le na podlagi narodne pripadnosti, temveč tudi na podlagi raznih starostnih skupin, zanimanj…

Jezik je vnaprej določen sistem znakov, ki jih uporabljamo za komunikacijo in tudi živ organizem. Besede in geste se izgubijo, če jih ne uporabljamo in gredo na žalost v pozabo. Poleg tega pa se svet vedno bolj razvija in prinaša razne novosti, ki uvajajo tudi nov verbalni in neverbalni jezik.