AKTIVNO PREŽIVLJANJE STAROSTI IN REKREACIJA STAROSTNIKOV
Prispevek obravnava področje kulturne in socialne geografije. Po Schafferju je socialna geografija ena izmed geografskih panog, ki se ukvarja z oblikami prostorske organizacije skupin ljudi ter procesi, ki izhajajo iz življenjskih potreb teh človeških skupin. Kulturna geografija pa se ukvarja z družbo in kulturno pokrajino, kjer je slednja produkt delovanja človeške družbe na naravno okolje.
Za razumevanje prispevka je treba pojasniti nekaj pojmov, ki se bodo pojavili v nadaljevanju. Starost je zadnje glavno življenjsko obdobje, ki sledi srednjim letom življenja, ta pa mladosti. Prehod iz srednjih let v starost v industrijski družbi najbolje nakazuje upokojitev, ki je danes večinoma med 60. in 65. letom starosti. Poznamo tri obdobja starosti, to so zgodnja, srednja in visoka starost (delijo se glede na dosežena leta). Potrebno pa je razlikovati kronološko, biološko/funkcionalno in doživljajsko/psihološko starost.[1] Telesna dejavnost pomeni kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja.[2] Rekreacija predstavlja dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi (npr. zagotoviti rekreacijo starostnikov),[3] aktivno staranje pa proces optimalnega uresničevanja danih možnosti posameznikovega zdravja, udeležbe v družbi in varnosti z namenom vzpodbuditi kvaliteto njegovega življenja v starosti.[4]
V starosti se dogajajo velike spremembe s posameznikovim telesom. Spremeni se srčno-žilni sistem, velikost srčnih celic se povečuje, sočasno se njihovo število zmanjšuje. Posledica je moteno ali nepravilno delovanje srca. Zaradi manj gibanja se spremeni struktura kosti (postanejo bolj krhke) in mišic, ki prej postanejo utrujene. Dihalni sistem je najmanj občutljiv na spremembe, ki lahko nastanejo ob telesnih aktivnostih. Telesna sestava, presnova in energijska poraba se zmanjšujejo. Zaradi poslabšanja fizične moči in kondicije že samo hoja lahko predstavlja napor.[5]
AKTIVNOST IN USPEŠNO STARANJE
Teorija dejavnosti medsebojno povezuje aktivnost z dobrim počutjem, oboje skupaj pa vpliva na zadovoljstvo z življenjem. Več kot je neke aktivnosti, bolj so posamezniki zadovoljni z življenjem, prav tako pa je pomemben intimni stik, v primeru tega članka socialni stik. Pri aktivnem preživljanju časa pa je pomembna doslednost. Primera dveh dejavnosti, ki jih večina starostnikov dnevno opravlja, sta vrtnarjenje in razna gospodinjska opravila. Obe dejavnosti lahko pozitivno vplivata na psihično in fizično zdravje starostnika.[6]
Telesna aktivnost lahko starostnikom pomaga zmanjšati tveganje za razvoj kroničnih bolezni, zmanjša pa tudi verjetnost za prezgodnjo smrt. Če so starostniki bolj telesno aktivni, lahko izboljšajo svoj srčno-žilni sistem, ohranijo mišično moč in krepijo čut za ravnotežje. Pri starostnikih je pomembna funkcionalna zmogljivost telesa. Čeprav veliko starostnikov nima možnosti izpolnjevati nekaterih kriterijev za izvajanje aktivnosti (socialnih, finančnih), jih je vseeno potrebno izobraziti glede pomembnosti telesne aktivnosti, vadbe in ustrezne prehrane.[7] Razlogi za neizpolnjevanje kriterijev so lahko socialni ali ekonomski, lahko pa tudi povezani z zdravjem. Nekateri nimajo dostopa do javnega prevoza ali si tega zaradi nizkih pokojnin ne morejo privoščiti, nekateri niso vključeni v socialne skupine in v svoji okolici nimajo dostopa do prostora za aktivnosti in rekreacijo.
STAROSTI PRIJAZNA SKUPNOST
Gre za organizirano in usklajeno delovanje vseh potrebnih dejavnikov, da se v skupnosti razvijajo medčloveška razmerja in odnosi, prostor in arhitektura, kultura, zdravstvo, sociala, vzgoja in drugi pomembni vidiki v skladu s potrebami starostnikov. Najbolj znani projekti, ki spodbujajo takšen razvoj, so Starosti prijazno mesto, Starosti prijazna občina, Starosti prijazno podeželje, tudi Starosti prijazen kraj. V Sloveniji se s starostniki največ ukvarja Inštitut Antona Trstenjaka, čeprav ima vsako mesto ali občina združenje za starostnike, ki se zavzema za njihove ideje, želje in potrebe.[8]
Pionirji programa Starosti prijazna občina so bila tri največja slovenska mesta – Ljubljana, Maribor, Celje, čeprav jih je bilo leta 2018 v ta program vključenih že več 20. Med njimi so Zreče, Hrpelje - Kozina, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Logatec, Radlje ob Dravi in Žiri. V Mariboru so med vsemi mesti prvi zasnovali poseben rekreacijski park za starostnike, celo prvega te vrste v jugovzhodni Evropi. Namen zasnove parka je bil izboljšati in povečati telesno aktivnost, rekreacijo in socialne stike starostnikov. Idejo parka pa so prevzeli nekateri zdravstveni domovi, domovi za ostarele in tudi medgeneracijski centri.[9]
Pomembno je tudi ustanavljanje socialnih sosesk, katerih uporaba med starostniki pa ni nujna. Nekateri starostniki z višjimi dohodki imajo pestro socialno mrežo tudi izven domačih sosesk, medtem ko si starejši z nižjimi prihodki tega ne morejo privoščiti. Starejši z nižjimi dohodki živijo v bolj homogenih skupnostih, ki pogosto ne omogočajo navezovanja socialnih stikov ali raznovrstnih oblik aktivnosti. Pomemben je tudi vidik varnosti, saj starostnik, ki se v svojem bivalnem okolju ne počuti varnega, ne bo zapustil stanovanja ali hiše. Ostal bo brez možnosti stikov in telesne aktivnosti ali rekreacije, saj bo iz strahu doma na primer raje gledal televizijo. Člani oziroma starostniki neke socialne skupnosti bodo preko telesne vadbe in socialnih povezav lahko skrbeli drug za drugega. Skupnost bo pravilno delovala, njeni člani bodo medsebojno povezani, okrepilo se bo sodelovanje med njimi.[10]
Zaradi izpolnjenih omenjenih dejavnikov, kot so varnost, dostopnost in urejen socialni prostor, se starostniki raje udeležijo aktivnosti. V mestu je treba ustvariti nek prostor, kjer tudi starostniki ne bodo izvzeti iz družbe, temveč bodo aktivno vključeni vanjo.
REKREACIJA STAROSTNIKOV (primer Športnega društva Tabor)
Zelo dober primer povezave socialne skupine in prostora lahko najdemo v Mariboru, kjer so v ŠD Tabor s pomočjo upokojene profesorice športne vzgoje Marije Pogačnik zasnovali program rekreacije za starejše. Šlo je za rekreacijo oziroma telesno vadbo, ki jo je izvajala gospa Marija. Njeni vadbeni skupini se je do leta 2018 pridružilo še 35 novih članic, celotna vadba pa je bila prilagojena zmožnostim vseh članic skupine. Ob vadbi se starostniki počutijo zmožne, kar prav tako pripomore k sprejemu v socialno skupnost.[11]
S predstavljenimi ugotovitvami raziskav in člankov je podan odgovor na vprašanje, zastavljeno na začetku. Telesna aktivnost in rekreacija pripomoreta k zdravju starostnikov, prav tako pa tudi h kvaliteti življenja. Pomembna je vključenost v socialni prostor in socialno skupnost. Velikega pomena je predvsem to, da se starostnikom omogoči varen prostor, kjer se počutijo sprejeti in ne diskriminirani. Ker so socialna skupina, ki v večini nima velikih prihodkov, je treba upoštevati tudi ekonomski vidik.
Hana Urankar,
študentka 3. letnika geografije in zgodovine ter oddelčna tutorka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UM
[1] Inštitut Antona Trstenjaka, Gerontologija (spletni slovar), dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar, pridobljeno 5. 4. 2022.
[2] Andreja Drev, Gibanje- Telesno aktivni vsak dan (prenovljena izdaja), Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2013, str. 4.
[3] Fran (vsi slovarji), Rekreacija, dostopno na: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rekreacija, pridobljeno 5. 4. 2022.
[4] Inštitut Antona Trstenjaka, Gerontologija (spletni slovar), dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/, pridobljeno 5. 4. 2022.
[5] Urška Čeklić, Marina Dobnik, Mitja Gerževič, Nina Mohorko, Rado Pišot, Matej Plevnik, Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje, Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštituta kineziološke raziskave, 2013, str. 22–30 (dalje kot: Čeklić et. al, Telesna aktivnost).
[6] The Relation Between Everyday Activities and Successful Aging: A 6-Year Longitudinal Study (članek), dostopno na: https://academic.oup.com/psychsocgerontology/article/58/2/S74/557840, pridobljeno 5. 4. 2022.
[7] Čeklić et. al, Telesna aktivnost, str. 30–34.
[8] Inštitut Antona Trstenjaka, Gerontologija (spletni slovar), dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/, pridobljeno 5. 4. 2022.
[9] Prijazna mesta in občine (članek napisala Silva Čeh), dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/prijazna-mesta-in-obcine/, pridobljeno 5. 4. 2022.
[10] How Social Connections Keep Seniors Healthy (članek napisala Jill Suttie), dostopno na: https://greatergood.berkeley.edu/article/item/how_social_connections_keep_seniors_healthy, pridobljeno 5. 4. 2022.
[11] Tina Jereb, Povezuje jih veselje do gibanja in druženja (članek), dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042816113, pridobljeno 5. 4. 2022.
LITERATURA IN SPLETNO GRADIVO
Literatura
Urška Čeklić, Marina Dobnik, Mitja Gerževič, Nina Mohorko, Rado Pišot, Matej Plevnik, Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje, Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštituta kineziološke raziskave, 2013.
Andreja Drev, Gibanje- Telesno aktivni vsak dan (prenovljena izdaja), Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2013, str. 4.
Kakovostna starost (Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje): Vpliv spodbudnega lokalnega okolja na telesno aktivnost starejših oseb (članek napisala Ajda Svetelšek), letnik 21 (številka 1), 2018.
Spletno gradivo
Silva Čeh, Prijazna mesta in občine (članek), dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/prijazna-mesta-in-obcine/, pridobljeno 5. 4. 2022.
Tina Jereb, Povezuje jih veselje do gibanja in druženja (članek), dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042816113, pridobljeno 5. 4. 2022.
Verena H. Menec, The Relation Between Everyday Activities and Successful Aging: A 6-Year Longitudinal Study (članek), dostopno na: https://academic.oup.com/psychsocgerontology/article/58/2/S74/557840, pridobljeno 5. 4. 2022.
Jill Suttie, How Social Connections Keep Seniors Healthy (članek), dostopno na: https://greatergood.berkeley.edu/article/item/how_social_connections_keep_seniors_healthy, pridobljeno 5. 4. 2022.
Celje želi v mrežo Starostnikom prijaznih mest, dostopno na: https://siol.net/celje-zeli-v-mrezo-starostnikom-prijaznih-mest-244280, pridobljeno 12. 4. 2022.
Fran (vsi slovarji), Rekreacija, dostopno na: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rekreacija, pridobljeno 5. 4. 2022.
Inštitut Antona Trstenjaka, Gerontologija (spletni slovar), dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/, pridobljeno 5. 4. 2022.
Nikoli ni prepozno, da se začnemo ukvarjati s športom, dostopno na: https://www.revijazamojezdravje.si/nikoli-ni-prepozno-da-se-zacnemo-ukvarjati-s-sportom/, pridobljeno 12. 4. 2022.
Vir slike
Slika 1: Nikoli ni prepozno, da se začnemo ukvarjati s športom, dostopno na: https://www.revijazamojezdravje.si/nikoli-ni-prepozno-da-se-zacnemo-ukvarjati-s-sportom/, pridobljeno 12. 4. 2022.