KDO SO POGOSTO PREZRTI MEDIATORJI?

Ste se kdaj vprašali, kako se med seboj sporazumevajo tujci in zaposleni na upravnih enotah? Kako si tujci v tuji državi uredijo papirologijo, če ne govorijo tamkajšnjega jezika? Kako se pripadniki različnih narodov pogajajo na vojnih območjih? Sporazumevanje v takšnih razmerah omogočajo skupnostni tolmači oziroma tolmači za potrebe skupnosti.

Preden opredelimo skupnostno tolmačenje, je treba pojasniti, kaj sploh je tolmačenje. Ob besedi tolmačenje večina sprva pomisli na znakovno tolmačenje, ki zajema tolmačenje gluhim in gluhoslepim osebam. V tem prispevku pa se bomo osredinili na oblike tolmačenja, ki zajemajo prenos govorjenega besedila iz izhodiščnega v ciljni jezik.

Ena izmed najpogostejših oblik tolmačenja je konferenčno tolmačenje. Kot razkriva že termin, gre za tolmačenje na konferencah. Največkrat se na konferencah izvaja simultano tolmačenje, pri katerem tolmači v tolmaških kabinah preko slušalk slišijo govorčeve besede, ki jih nato prenesejo v ciljni jezik, poslušalci pa jih slišijo s pomočjo slušalk. Govorjenje in tolmačenje torej potekata skoraj istočasno (simultano). Pri drugi obliki tolmačenja, ki se imenuje konsekutivno tolmačenje, pa tolmač posluša govorca in si na tolmaški blok zapisuje njegov govor s pomočjo posebne tehnike zapisovanja. Ko govorec naredi premor, tolmač na podlagi teh zapiskov stolmači govor v ciljni jezik. Ta vrsta tolmačenja je precej časovno zamudna, zato se najpogosteje izvaja v manjšem krogu ljudi, denimo na sestankih, pogajanjih ali seminarjih.

Na drugi strani pa poznamo že prej omenjeno skupnostno tolmačenje oziroma tolmačenje za potrebe skupnosti, ki lahko obsega tolmačenje v zdravstvenem in pravnem okolju ali pa tudi na konfliktnih območjih. Poteka lahko na uradih, policiji, v azilnih domovih, bolnišnicah, zdravniških ordinacijah, vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter v kriznih situacijah, denimo na območju naravnih nesreč ali epidemij.

»Skupnostni tolmači omogočajo javnim uslužbencem, da nudijo svoje storitve ljudem, ki ne govorijo slovenskega jezika, in obenem neslovensko govorečim uporabnikom, da dostopajo do storitev javnih služb in storitev ostalih segmentov družbe pod enakimi pogoji kot slovensko govoreči prebivalci Slovenija.«^[3]

Na takšen način skupnostni tolmači preprečujejo, da bi se tuji posamezniki počutili socialno izključeni, zato je ta oblika tolmačenja zelo družbeno koristna.

Skupnostni tolmači morajo obvladati svoj materni jezik in tuji jezik, iz katerega ali v katerega tolmačijo. Poznati morajo ne le slovnico in jezikovne posebnosti jezikov, temveč tudi kulturo in zgodovino obeh jezikov ter držav, v katerih se jeziki govorijo. Prav tako morajo obvladati tehniko konsekutivnega tolmačenja, če si morajo v primeru večjega obsega informacij delati tolmaške zapiske.^[3]

Treba je omeniti še, da skupnostni tolmač naj ne bi bil medkulturni mediator, saj mora biti pri pogovoru med dvema stranema nepristranski. V stalni praksi pa je slika popolnoma drugačna od teorije, kar je razvidno tudi iz rezultatov projekta ReTrans – Delo s tolmači v begunskih tranzitnih območjih: Krepitev zmogljivosti in ozaveščanje na področju visokega šolstva. V projektu sodelujejo Slovenija, Avstrija, Republika Severna Makedonija in Grčija. Cilj projekta je ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v humanitarnem in čezmejnem migracijskem kontekstu ter prispevati k raznolikosti didaktičnih gradiv.

Pri projektu ReTrans so izsledki intervjujev z osebami, ki so izvajale tolmačenje za migrante ali pa so bile prisotne pri takšnem tolmačenju, pokazali, da morajo tolmači velikokrat poseči v komunikacijo, da so pogosto priča krutim zgodbam in da niso le jezikovni posredniki, temveč tudi medkulturni mediatorji. Tolmači ne smejo aktivno posegati v komunikacijo in izražati svojega mnenja, morajo pa pogosto migrantu ali beguncu nuditi dodatna pojasnila.^[4]

Tolmač je na konfliktnih območjih prisiljen izbrati eno stran, zato jih lokalni ljudje vidijo kot izdajalce. Tolmači se morajo tudi ravnati po pravilih oziroma smernicah tiste strani, ki jo zastopajo, ne glede na to, če se z njimi strinjajo ali ne.^[2]

Tolmačenju na kriznih žariščih se je začelo namenjati več pozornosti zaradi poročil o žrtvah med tolmači, ki so delali pod okriljem ZDA. Tolmačenje je neregulirana dejavnost, kar pomeni, da se jo lahko opravlja tudi brez izobrazbe na tem področju. Posledično je le malo ustrezno usposobljenih skupnostnih tolmačev. Na kriznih žariščih pogosto tolmačijo predstavniki lokalnega prebivalstva, ki jim po navadi ni zagotovljena zadostna varnost.^[2]

»Podatki kažejo, da tolmači, ki delajo na kriznih območjih, sodijo med najbolj ogrožene skupine civilistov, ki so prisotni na konfliktnih območjih. Med letoma 2003 in 2008 naj bi bilo v iraški vojni ubitih približno 360 in ranjenih kar 1200 tolmačev. Kljub temu da so tolmači na kriznih območjih izpostavljeni veliki nevarnosti, jim določbe mednarodnega prava ne namenjajo posebne pozornosti.«^[1]

Tolmači torej niso le posredniki med izhodiščnim in ciljnim jezikom, temveč predstavljajo medkulturne mediatorje. To izraža tudi ime slovarja PONS, ki v bistvu pomeni most. Tolmači so namreč most med dvema stranema, saj jima omogočajo uspešno sporazumevanje. Čeprav naj bi bili v teoriji nevtralni in nepristranski, morajo v praksi pogosto igrati vlogo mediatorja, denimo da vodijo pogovor, prosijo za dodatna pojasnila in kaj podrobneje razložijo. Kljub temu da skupnostni tolmači niso tako cenjeni kot konferenčni tolmači, opravljajo pomemben poklic in s tem preprečujejo socialno izključenost.

 

Anemari Pušnik,

študentka 2. letnika 2. stopnje prevodoslovja (tolmačenje – angleščina in tolmačenje – nemščina) ter tutorka za tuje študente

 

Viri

[1] Chitrakar, Rok. 2018. Med dvema ognjema: tolmačenje na kriznih območjih. Slovensko tolmačeslovje. Ur. Vojko Gorjanc. Ljubljana: Znanstvena založna Filozofske fakultete v Ljubljani. 200–217. Dostopno na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/14/46/357-1?inline=1, pridobljeno: 23. 3. 2023.

[2] Pablo Márquez de la Plata Valverde: Interpreters and Fixers in Conflict Zones: The Examples of Iraq and Afghanistan. 2018. Dostopno na: https://repositorio.comillas.edu/rest/bitstreams/209451/retrieve, pridobljeno: 23. 3. 2023.

[3] Pokorn Nike K., Bauman J., Hirci N., Mikolič Južnič T., Pisanski Peterlin A., Rovan B., Skarlovnik Ziherl A., Zidar Forte J. 2021. Slovenski standardi prakse za skupnostne tolmače. Dostopno na: https://www.tolmaci.si/wp-content/uploads/2021/02/Slovenski-standardi-prakse-za-skupnostne-tolmac%CC%8Ce.pdf, pridobljeno: 21. 3. 2023.

[4] Pečovnik L., Pušnik A., Vidinić J., Vovko T. (2023) Community interpreters: Invisible mediators, ReTrans. Dostopno na: https://www.retrans-interpreting.com/community-interpreters-invisible-mediators/, pridobljeno: 25. 3. 2023.

 

Vir slike

Illustration with young people talking. Dostopno na: https://www.freepik.com/free-vector/illustration-with-young-people-talking_6296242.htm, pridobljeno 27. 3. 2023.