Madžari razumejo finščino kot Slovenci hrvaščino
Danes bi rad razpravljal o neobičajnem, a vznemirljivem prepričanju, ki se med Slovenci pojavlja o Madžarih – da naj bi razumeli finski jezik. Čeprav se na prvi pogled zdi smešno ali celo nenavadno, to prepričanje poudarja nekatere zanimive vidike medkulturnega razumevanja in zmotne predstave.
Finščina in madžarščina izhajata iz iste jezikovne družine – iz družine uralskih jezikov. To ju ločuje od večine jezikov, ki se govori v Evropi. Večina jih namreč izvira iz indoevropske jezikovne družine, ki ne vključuje uralskih jezikov, kot sta madžarščina in finščina. Od 24 uradnih jezikov Evropske unije jih 20 spada v indoevropsko jezikovno družino, preostali štirje so finščina, madžarščina, estonščina in malteščina.
Romanski jeziki (francoščina, italijanščina, španščina itd.) si delijo veliko podobnosti, ker vsi izvirajo iz latinščine, od katere so se začeli oddaljevati ob padcu rimskega imperija pred približno 1500 leti. V nasprotju s tem sta se madžarščina in finščina od svojega skupnega jezikovnega prednika (protouralščine) začeli oddaljevati in tudi medsebojno razhajati že pred več kot 4000 leti, zato je madžarščina veliko manj podobna finščini kot francoščina italijanščini.
Madžarščina in finščina sta na dveh ločenih vejah uralskega jezikovnega drevesa. Madžarščina je na "ugrični" veji, medtem ko je finščina na "finski" veji (skupaj z estonščino). Čeprav madžarščina in finščina spadata v isto jezikovno družino, njuno besedje po podobnosti ni tako blizu, kot si morda, zmotno, predstavljamo. Lingvisti so šele v 17. stoletju spoznali, da imata madžarščina in finščina skupnega jezikovnega prednika. To je v nasprotju s finščino in estonščino, ki si znotraj jezikovnih sistemov delita veliko očitnih podobnosti. Sorodnosti med madžarščino in finščino so sicer manj vidne v njunem besedju, bolj pa v gramatičnih strukturah.
Finščina in madžarščina sta jezika brez spola. Redko se dogaja, da bi teme, povezane z lingvistiko, prišle v novice, ena izmed takih izjem pa so spolno nevtralni zaimki. Finščina in madžarščina nimata spolno določenih zaimkov, imata samo spolno nevtralne zaimke. Slovenski zaimki "on" in "ona" se v madžarščini in finščini prevedeta v isti zaimek "ő" oziroma "hän". Finščina in madžarščina poznata veliko sklonov, spadata celo med jezike z največjim številom sklonskih oblik. Finščina ima 15 gramatičnih sklonov, madžarščina pa 18. Za primerjavo, nemščina ima štiri sklone, slovenščina pa šest. Jeziki, ki imajo sistem gramatičnih sklonov, uporabljajo sklanjanje (običajno dodajanje pripon k osnovi besede) za označevanje gramatičnega razmerja med različnimi besedami v stavku. Sodobna slovenščina za označevanje razmerij med samostalniki in samostalniškimi zvezami v stavku uporablja večinoma predloge, kot so "v", "na", "k" itd. Zaradi obsežnega sistema gramatičnih sklonov imajo stavki v finščini in madžarščini manj besed kot njihovi slovenski ekvivalenti (ki uporabljajo veliko predlogov).
Med jeziki, ki se govorijo v Evropi, sta madžarščina in finščina za angleške govorce zagotovo med najtežjimi za učenje. Foreign Service Institute of the USA, ki ima veliko izkušenj pri jezikovnem poučevanju diplomatov, je opazoval povprečen čas, ki je potreben, da študentje postanejo vešči posameznega jezika. Na podlagi teh opažanj so ustvarili razvrstitev jezikov glede na to, kako lahko ali težko se jih naučijo govorci angleščine. Madžarščino in finščino je uvrstil med jezike tretje kategorije, ki veljajo za "težke jezike", ki se izrazito ločijo od angleščine.
To pomeni, da je učenje madžarščine ali finščine težje kot učenje jezika kategorije 1, kot sta španščina ali norveščina. Vendar pa je lažje kot učenje jezika kategorije 4 ("super težki jeziki"), kot sta kitajščina in japonščina. Na težavnost učenja določenega jezika vpliva veliko dejavnikov, na primer naklonjenost posameznika do tega jezika in njegove kulture.
Martin Mlinarič
študent 2. letnika 2. stopnje madžarskega jezika in književnosti ter germanistike, tutor na Oddelku za madžarski jezik in književnost