Obeta se odličen teden za tehtnice

Astrologija v zadnjih petih letih doživlja preporod v popularnosti. Na vprašanje, zakaj ta starodavna praksa preučevanja položajev in gibanja nebesnih teles s prepričanjem, da vplivajo na človekovo vedenje, doživlja novo pomlad, znanstveniki ponujajo več različnih odgovorov. V članku želimo predstaviti le nekaj možnih rešitev te uganke s psihološke perspektive in bralcem omogočiti razširitev obzorij. Namen članka tako ni kritizirati tiste, ki zaupajo astrologiji, temveč spodbuditi razmislek in povečati ozaveščenost o procesih v ozadju.

 

Ponovno vzhajajoča zvezda

Naša življenja so obkrožena in prepletena z najrazličnejšimi stresnimi dejavniki. Literatura kaže, da se ljudje, kadar so pod stresom ali soočeni z grožnjo, pogosteje zatekajo k astrologiji in drugim znanstveno neutemeljenim prepričanjem (npr. teorije zarote). Predhodne raziskave kažejo tudi na povezavo med osebnimi življenjskimi krizami in verovanjem v astrologijo. Zadnjih pet let nas poleg vseh vsakodnevnih stresorjev obkrožajo še stresni dejavniki, kot so podnebne spremembe, vojne in tudi pandemija covid-19. Tako ni nenavadno, da lahko ponovno popularnost astrologije razlagamo skozi perspektivo stresa. Ravno nivo tega se je glede na študijo z mladimi s Filipinov med pandemijo covid-19 povečal, kar se je kazalo na primer v slabšem dojemanju obvladljivosti različnih situacij. V tej raziskavi so ugotovili tudi, da so bile osebe, ki so bile bolj pod stresom, bolj nagnjene k temu, da konzumirajo več vsebin, povezanih z astrologijo na spletnih družbenih omrežjih (npr. TikTok in Instagram). Nadalje so potrdili tudi predvideno povezavo med količino pregledanih astroloških vsebin na spletnih družbenih omrežjih in dovzetnostjo za Barnumov učinek.

 

Barnumov učinek

Barnumov (tudi Barnum-Forerjev) učinek, imenovan po znanem lastniku cirkusa Phineasu Taylorju Barnumu, se nanaša na tendenco, da ljudje sprejemajo splošne, dvoumne in nejasne izjave kot točne opise svoje osebnosti. Barnum je slavno dejal, da je ključ do uspeha vedno imeti nekaj za vsakogar. Barnumove izjave so tako sestavljene iz številnih nejasnih in splošnih značilnosti posameznika. Zagotovo povedi kot sta "Imaš veliko potenciala, ki pa ga še nisi izkoristil_a." in "Čeprav imaš nekatere osebnostne pomanjkljivosti, te uspešno kompenziraš." veljata tudi zate, kajne? To sta primera Barnumove izjave, ki sta tako splošna, da se mnogi ljudje v njiju prepoznamo, kljub temu da ne zagotavljata konkretnih ali edinstvenih informacij o posamezniku.

Ameriški psiholog Berthram Forer je izvedel prve empirične raziskave, da bi ugotovil, kako ljudje sprejemajo opise osebnosti, ki temeljijo na Barnumovih izjavah. Njegova raziskava in njene replikacije so pokazale, da so udeleženci pogosto ocenjevali te opise kot dobre ali odlične. Z drugimi besedami je Forer ugotovil, da smo ljudje nagnjeni k temu, da splošne trditve o osebnostnih lastnostih sprejemamo kot točen opis naše (unikatne) osebnosti.

Oblikovanje stavkov s pomočjo Barnumovega učinka je opazno tudi v astrologiji. Nespecifičnost opisov nam lahko pomaga razumeti, zakaj zaupamo vedeževalcem in horoskopom. Barnumove izjave so pogosto univerzalno veljavne in zelo splošne, kar omogoča, da si vsakdo vanje prenese svojo interpretacijo. To pomeni, da so te izjave dovolj neopredeljene, da jih lahko posameznik napolni s svojimi pomeni in prepričanji. Horoskop nam večkrat napoveduje na primer “velike spremembe v življenju”, kar je zelo splošna napoved, s katero se lahko identificira večina. Kakšne bodo te napovedane spremembe oziroma na katerem področju, je prepuščeno naši predstavi.

Povrh ima naše zaznavanje izjav veliko opraviti z njihovo privlačnostjo in ugodnostjo. Če so v izjave vključene tudi socialno zaželene lastnosti, to povečuje njihovo sprejemanje. Poleg tega literatura poudarja, da bo celotna informacija bolje sprejeta tudi, ko so izjave obarvane z negativnimi lastnostmi, a podane v pozitivni obliki, kot v primeru negativno formuliranih opisov lastnosti. Primer pozitivno oblikovane izjave, ki izpostavlja našo nespecifično negativno lastnost, najdemo nekaj odstavkov višje: "Medtem ko imaš nekatere osebnostne pomanjkljivosti, te uspešno kompenziraš."

Poznavanje Barnumovega učinka in njegova prepoznava sta ključna za zmanjšanje njegove manipulativne moči. To je še posebej pomembno v situacijah, ko se Barnumov učinek uporablja za ustvarjanje večje navidezne povezanosti s posamezniki, v ozadju pa ni želja po pomoči in usmerjanju, temveč po izkoriščanju.

 

Zakaj še vedno beremo horoskope in učinek pričakovanj

Razumevanje, zakaj ljudje verjamejo v astrologijo, je kompleksen proces. Astrološki materiali (npr. horoskop) ponujajo enostavne in hitre rešitve, kar je privlačno, ko se soočamo z obilico informacij in stresnimi dejavniki v sodobnem svetu. V takih situacijah pa nam prijajo tudi trenutki sprostitve. Povedano drugače – mnoge ljudi branje horoskopov preprosto zabava.

Glede na tri eksperimente belgijskih in ameriških raziskovalcev pa je mogoče trditi, da branje horoskopa za ljudi ne predstavlja le zabavne aktivnosti, temveč ima tudi oprijemljiv vpliv na posameznikove misli in delovanje. V eksperimentih je ena skupina udeležencev brala pozitivne horoskope, druga pa negativne. Udeleženci, ki so brali pozitivno različico, so neznano situacijo interpretirali pozitivneje od posameznikov, ki so brali negativno verzijo. Prav tako so bolje opravili kognitivne teste in pokazali večjo kreativnost. Ugotovili so še, da so osebe, ki dogodke na splošno pripisujejo lastnim prizadevanjem in sposobnostim, manj dovzetne za učinke astrologije, kar lahko razloži, zakaj je branje (negativnih) horoskopov vplivalo na izključno negativna čustva posameznikov, ki verjamejo v astrologijo. Takšni posamezniki ob branju horoskopa nehote razvijejo posebna pričakovanja o svojem prihajajočem dnevu oziroma tednu. Nagnjeni so k temu, da dogodke dojemajo in delujejo v skladu s temi pričakovanji. Ta pojav imenujemo učinek pričakovanj(a). Napovedi se ne uresničijo zaradi posebnih premikov nebesnih teles, temveč zato ker osebe svoje misli in dejanja uskladijo z napovedanimi izidi iz horoskopa oziroma seanse z vedeževalcem.

Pomembno je razumeti, da se napovedi ne uresničijo zaradi dejanskega horoskopa ali astrološke napovedi, temveč ker svoje misli in dejanja uskladimo z napovedanimi izidi. Boljša interpretacija neznanih situacij, boljši rezultati na testih znanja ter večja ustvarjalnost v eksperimentih so bili posledica pozitivnih pričakovanj in ne dejanskih astroloških napovedi. Zato je ključno, da smo kritični na vplive, ki jih imajo naša pričakovanja na naša vedenja.

 

Ali so še vedno res krive zvezde

Zaključek ostaja odprt, saj raznolikost stališč do horoskopov in vedeževalcev še vedno ponuja prostor za nadaljnjo razpravo in raziskovanje. Namesto kritiziranja tistih, ki verjamejo v horoskope, lahko svoje razumevanje obogatimo s kritičnim premislekom o procesih, ki stojijo za njimi. Z novo pridobljenim znanjem o nekaterih pasteh in prednostih, ki jih astrologija prinaša, lahko pretehtamo, koliko še verjamemo, da so naše usode določene s strani zvezd in drugih nebesnih teles.

 

Aljaž Bogolin, 

študent 2. letnika 2. stopnje psihologije ter tutor na Oddelku za psihologijo

 

Literatura

Andersson, I., Persson, J., & Kajonius, P. (2022). Even the stars think that I am superior: Personality, intelligence and belief in astrology. Personality and Individual Differences, 187. https://doi.org/10.1016/j.paid.2021.111389

Clobert, M., Van Cappellen, P., Bourdon, M. in Cohen, A. B. (2016). Good day for Leos: Horoscope's influence on perception, cognitive performances, and creativity. Personality and Individual Differences, 101, 348–355. https://doi.org/10.1016/j.paid.2016.06.032

Dickson, D. H. in Kelly, I. W. (1985). The ‘Barnum Effect’ in Personality Assessment: A Review of the Literature. Psychological Reports, 57(2), 367–382. https://doi.org/10.2466/pr0.1985.57.2.367

Lopez, K. R. B., Gaticales, N. P., Provido, A. V. C., Santelices, S. M. B. in Arcinas, M. M. (2021). Social Contagion of Astrology in the Social Media amid COVID-19 Pandemic. International Journal of Multidisciplinary: Applied Business and Education Research, 2(4), 349–363. https://doi.org/10.11594/ijmaber.02.04.08

Macdonald, D. J., in Standing, L. G. (2002). Does Self-Serving Bias Cancel The Barnum Effect? Social Behavior and Personality: An International Journal, 30(6), 625–630. https://doi.org/10.2224/sbp.2002.30.6.625

Merrens, M. R. in Richards, W. S. (1973). Length of Personality Inventory and the Evaluation of a Generalized Personality Interpretation. Journal of Personality Assessment, 37(1), 83–85. https://doi.org/10.1080/00223891.1973.10119833