Premagovanje učnih izzivov

Učenje pogosto dojemamo kot zahtevno in neprijetno dejavnost. Velikokrat se zgodi, da se začnemo učiti (pre)pozno, kar pogosto vodi v stres in neučinkovitost. Vzroki za to so lahko različni, od pomanjkanja motivacije, zahtevnosti učne snovi, do slabih delovnih navad in nezmožnosti načrtovanja učenja. Poleg tega je sodobno okolje polno motenj, kot so digitalne naprave in socialna omrežja, ki lahko hitro odvrnejo pozornost in zmanjšujejo učinkovitost učenja. V pomoč pri tem, kako ostati osredotočen in kako se snov lažje in hitreje naučiti, obstajajo številne strategije in tehnike, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Včasih pa se, kljub vsem uporabljenim strategijam, lahko zgodi, da nam učenje povzroča stres, zato na koncu najdete tudi nekaj predlogov, kako se z njim učinkovito spopadati.

 

Spomin, ponavljanje in pozabljanje

Učenje je tesno povezano s spominom, ki je sposobnost pomnjenja in je ena najpomembnejših človekovih lastnosti. Omogoča hranjenje, usvajanje informacij in zmožnost priklicati jih v zavest. Z učenjem je najbolj povezan dolgoročni spomin – čim večkrat neko informacijo ponovimo, tem večja možnost je, da bo prešla v dolgoročni spomin. Ponavljamo lahko na različne načine, odvisno od posameznika. Nekaterim pomaga, da si delajo izpiske oz. zapiske, si podčrtujejo in označujejo pomembne informacije in ključne besede, drugi se najraje učijo tako, da ponavljajo na glas ali se posnamejo in poslušajo, ko imajo čas. Nekaterim ustreza, če se med učenjem gibajo, premikajo po prostoru, drugi pa raje sedijo za mizo. Lahko ponavljamo sami, še bolje pa je, če za pomoč prosimo sošolce, ki nam (in mi njim) postavljajo vprašanja, ki se lahko pojavijo tudi na izpitu.

Velikokrat se zgodi, da informacije tudi pozabimo, največkrat zaradi motečih novih informacij in premajhnega obsega. Takoj po učenju pozabimo polovico vsega, v enem mesecu pa 80 %, če znanja ne obnavljamo oz. ponavljamo. Največ si zapomnimo na začetku in koncu učenja, zato je pomembno, da med sklopi delamo odmore.

 

Tehnike za uspešnejše učenje

K izboljšanju učenja in preprečevanju pozabljanja pripomorejo tudi nekatere tehnike, ki so lahko koristne, če jih uporabljamo na pravi način. Različnim posameznikom ustrezajo različne tehnike učenja. Dobro je, če jih nekaj poskusimo in potem ugotovimo, katere nam ustrezajo in katere ne. Raziskave so sicer pokazale, da študenti najraje uporabljajo tehnike akronimov in akrostihov ter tehniko ključnih besed.

• Akronim je na novo oblikovana beseda oz. izraz, kjer vsaka črka predstavlja posebno besedo. Akronimi pomagajo predvsem pri pomnjenju seznamov, besed, informacij. Npr. če se želimo naučiti, katere so štiri najdaljše slovenske reke, uporabimo akronim SDMK (Sava, Drava, Mura, Kolpa).
• Akrostih je spominska tehnika, v okviru katere posameznik uporabi prve črke iz zaporedja ključnih izrazov in iz njih oblikuje stavek, ki ga uporabi kot sprožilec spomina za priklic teh ključnih izrazov. Na primer, da si želimo zapomniti vrstni red planetov od Sonca: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun. V pomoč nam bo, če bomo oblikovali stavek: Mlade Veverice Z Mojega Javorja So Ukradle Nakit.
• Asociacije so nam v pomoč npr. pri zapomnitvi strokovnih besed. Če jih uporabljamo pri pomnjenju, informacije lažje prikličemo v zavest.
• V okviru metode zgodbe si lahko izmisliš zanimivo, nenavadno zgodbo z vsemi informacijami, ki si jih moraš zapomniti.
• Metodo loci (palača spomina) so uporabljali že v antični Grčiji. Bistvo te metode je, da znane prostore v določenem zaporedju povežemo z informacijami, ki jih moramo usvojiti. Vsak podatek, ki si ga želimo zapomniti, najprej vizualiziramo v mislih in ga povežemo z znanim predmetom ali prostorom. Pomembno je še, da izberemo predmete, ki izstopajo in so zapomnljivi, ti predmeti pa potem delujejo kot sprožilci spomina za podatke, ki se jih moramo naučiti. Na primer školjka, ki smo jo prinesli z lanskega dopusta, nas na primer spomni na podatke o oceanih.

 

Še nekaj splošnih nasvetov za izboljšanje učenja 

Dobro je, če pred učenjem pregledamo snov, ki se jo moramo naučiti, jo razčlenimo na poglavja, podpoglavja oz. vsebinsko povezane in smiselne dele. Nato oblikujemo zapiske. Ti so lahko čisto klasični, taki, ki jih napišemo na računalnik ali na roko, naredimo lahko tudi miselni vzorec, v katerega zapišemo bistvo oz. ključne besede. Dobro je, če dodamo slike ali fotografije, saj jih možgani obdelajo hitreje kot besedilo. Oblikujemo lahko tudi tabele, kjer na eno stran napišemo vprašanje, na drugo pa odgovor. Pripravimo lahko še učne kartice, na katere zapišemo bistvene informacije oz. ključne besede in slikovno gradivo v obliki alinej. Lahko jih vzamemo kamorkoli, z rednim branjem kartic krepimo spomin.

Pomembno je, da si določimo čas za učenje, naredimo urnik, ki se ga držimo, poskrbimo, da se bomo začeli učiti dovolj zgodaj – učenje zadnji trenutek, sploh če je snovi veliko, povzroči ogromno stresa. Učenje načrtujemo za takrat, ko smo najbolj učinkoviti – vseeno, ali je to zjutraj ali zvečer, to je čisto odvisno od posameznika. Če se učimo zvečer, ne smemo pozabiti na ustrezno osvetlitev. Pred učenjem poskrbimo, da zmanjšamo nered (pospravimo sobo, mizo) in odstranimo motnje, kot sta telefon in računalnik, v sosednji prostor. Ne smemo pozabiti tudi na redne odmore, priporočljivo je, da se učimo približno 45 minut in potem naredimo krajši, 5–10-minutni odmor. V tem času se pretegnemo, razgibamo, gremo na zrak.

 

 

Metoda Pomodoro

Metoda Pomodoro je učinkovita, saj spodbuja koncentracijo in preprečuje prenasičenost z delom. Pomaga tudi pri razvrščanju nalog na manjše, kar pripomore k temu, da bomo nalogo prej končali. Poleg tega redni odmori med pomodori pomagajo ohranjati energijo in preprečujejo utrujenost. Potek metode:

 

 

Kako stres vpliva na spomin in kako ga obvladovati za uspešnejše učenje?

Na večino ljudi stres vpliva negativno, zato je pomembno, da se ga naučimo obvladati. Da smo pod stresom, vemo takrat, ko nam razbija srce, imamo težave s spanjem, nimamo energije, tresejo se nam roke, imamo glavobole, smo razdražljivi. Pri tem nam lahko pomagajo t. i. blažilci stresa, kot so redni odmori, vizualizacija uspeha, načrtovanje dejavnosti po izpitu (npr. zabava, druženje s prijatelji, dejavnosti, ki jih radi počnemo) in mehanizmi za obvladovanje stresa, ki so pri vsakem posamezniku različni. Nekaj idej, kako obvladovati stres, najdete na spodnji fotografiji.

Učenje je, kljub svojim izzivom, nujno za posameznikov razvoj. Za učinkovitejše učenje so nam v pomoč različne tehnike in pristopi, z njihovo uporabo pa ne izboljšamo samo učnih sposobnosti, ampak zmanjšano stres, ki lahko negativno vpliva na spomin in koncentracijo. Vsak posameznik je edinstven, zato je pomembno, da preizkusimo različne pristope, saj lahko le tako ugotovimo, kaj nam najbolj ustreza. Naj ne bo učenje samo nujna dejavnost, ampak priložnost za rast, razvoj in napredek.

 

Katarina Grosek, absolventka slovenskega jezika in književnosti ter pedagogike, študentka tutorka na Oddelku za pedagogiko

 

Literatura

Bond, C. D. (2021). Do the Pomodoro!: Timed Writing Labs in the Classroom. The Second Draft 34 (1).

Putnam, A. L. (2015). Mnemonics in Education: Current Research and Applications. Translational Issues in Psychological Science, 130–139.

Šešok, S. (2006). Spomin – Kaj to je in kako deluje. Zdravniški vestnik, 101–104.

Vorderman, C. (2017). Kako se (na)učiti? Priročnik za učinkovito in uspešno učenje. Ljubljana: Mladinska knjiga.