Prevajalka na računskem sodišču EU

“Nisem vedel, da lahko študiraš prevajalstvo.” “Ali se lahko danes kot prevajalka sploh kje zaposliš?” “Tako že vsi govorimo angleško, zakaj si potem šla študirat prevajalstvo in tolmačenje?” Še sama včasih za hip podvomim v mojo odločitev, ampak kljub temu vem, da je to poklic, ki si ga želim opravljati, da je to nekaj kar mi daje nek poseben zagon. Res veliko truda in samoiniciative je potrebno, da ti uspe, ampak za dobre stvari se je vredno potruditi, kajne? Nič in res popolnoma nič nam ni podarjeno, vse si moramo pridobiti sami, kar še posebej velja za nas, prevajalce, ki se naenkrat kot zmedene ovce znajdemo na prenasičenem trgu. Vsaka dodatna izkušnja nam seveda pri iskanju dela pride prav, da nekoliko izstopamo iz te množice. Vsaj tako sem razmišljala sama in po mesecih brskanja po spletu sem se prijavila na obilico razpisov podjetij in institucij. Skoraj leto dni je minilo, ko sem dobila odgovor iz Luksemburga, da lahko pridem k njim na štirimesečno prakso, če si seveda to še vedno želim in imam čas. Tako se je začela moja odisejada v tem majhnem zelenem mestecu na stičišču Nemčije, Belgije in Francije.

Polna pričakovanj sem 1. maja iz Dunaja letela na luksemburško letališče, ki je bilo le streljaj od mojega “novega doma”. Stanovanje sem si uredila že pred prihodom, kar toplo priporočam vsem, ki se boste za to odločili, saj je najem stanovanja ali sobe zadnji trenutek praktično nemogoč. Na srečo so bili na sodišču zelo ustrežljivi in so nam posredovali listo z naslovi raznih agencij. Sama se za to nisem odločila, se je pa večina drugih praktikantov. Imela sem veliko srečo, da sem na eni izmed strani na Facebooku, kjer ljudje oddajajo sobe, našla mlado mamico, pri kateri sem nato živela. Stanovanja so velik finančni zalogaj, na katerega se je potrebno pripraviti, cene najemnin so v primerjavi z našimi trikratne. Tudi življenje v Luksemburgu je precej drago, ampak ko se namestite in raziščete to mestece, boste kaj hitro odkrili cenovno ugodnejše lokale in restavracije.

Kaj mi je računsko sodišče pravzaprav dalo? Dalo mi je širino. Tako preprost odgovor verjetno marsikoga bega, ampak tako je. Omogočilo mi je delo z dokumenti, ki jih prevaja slovenska prevajalska ekipa na sodišču, mentorstvo in enkratne prijazne sodelavke. V teh mesecih sem se udeležila raznih predavanj, med drugim tudi v povezavi z našim nepogrešljivim Tradosom. Da vseh zanimivih predavanj iz področja Evropske unije in prireditev sploh ne omenjam. Na sodišču je vladala neka posebna klima, in to taka, zaradi katere imaš oči ves čas na široko odprte. Imela sem možnost delati z neverjetnimi ljudmi, ki so mi zmeraj nesebično pomagali, pa če so bile to terminološke težave ali težave tehnične narave. Vse to mi je dajalo občutek, da moj majhen delček, ki sem ga kot praktikantka naredila, nekaj pomeni.

Moj dan na sodišču se je začel ob 9. uri in končal večinoma okoli 18. ure. V tem času je bilo seveda nekaj časa namenjenega tudi kavi, kosilu in druženju z ostalimi praktikanti. Ja, tako je, tam ne boste edini “neizkušen” praktikant, ampak vam bodo družbo delali Italijanka, Hrvatica, Bolgarka, Nemec, Španec, Nizozemec in še marsikdo drug. To so ljudje, ki bodo teh nekaj mesecev vaša družina, in prijatelji s katerimi boste še dolgo obdržali vezi.

Luksemburg je odlično izhodiščno mesto, tako za potovanja z letalom, kot tudi z avtom in vlakom. Tako da izkoristite dopust, ki vam tako ali tako pripada in praznike ali kot jim pravijo Luksemburžani “jours fériés légaux” V pičlih treh urah boste s hitrim TGV vlakom v Bruslju, v štirih pa v Parizu, z nizkocenovniki lahko že za 20 evrov letite v Milano in za 50 evrov v Madrid. Možnosti je neskončno in, ker ste tako ali tako zaradi narave svojega bodočega poklica iznajdljivi, boste lahko brez težav obiskali še marsikatero drugo evropsko državo!