NOVI IZZIVI V AGRONOMIJI
Ohranitveno kmetijstvo izboljšanje kakovosti tal ter celotnega agroekosistema dosega z minimalnimi posegi v tla, stalno pokritostjo tal z rastlinami ali rastlinskimi ostanki. Prav tako je osnova pester kolobar, s čim več rastlinskimi vrstami.
Za regeneracijo tal je ključno, ga ohranitveno kmetijstvo izvajamo permanentno, več let na isti površini. V Sloveniji smo začeli s poljskimi poskusi minimalne obdelave tal brez oranja v 90ih letih 20. stoletja ter na prelomu stoletja osnovali prve dolgoletne poljske poskuse v sodelovanju kmetovalcev, raziskovalcev, kmetijskih svetovalcev in podjetij.
V primerjavi s konvencionalno obdelavo se je v tleh povečala vsebnost organskega ogljika (SOC) v zgornjih 0–10 cm, razlike pod 10 cm niso signifikantne. Predvsem gnojenje s kompostom v sistemu minimalne obdelave je izrazito povečalo SOC v primerjavi z oranimi tlemi, kar kaže na upočasnitev mineralizacije dodane organske snovi.
Ohranitveno kmetijstvo je način kmetovanja, ki temelji na treh stebrih za ohranitev in izboljšanje kakovosti tal in celotnega agro-ekosistema:
- Nič ali minimalni posegi v tla: predvsem skrbimo za ohranitev naravne slojevitosti, brez obračanja slojev in s tem v čim večji meri ohranjamo življenjski prostor talnim organizmom.
- Stalna pokritost tal z glavnimi posevki ali dosevki in/ali rastlinskimi ostanki, kjer more biti vsaj 30% površine tal stalno pokrite. Pokrita tla so zavarovana pred vetrno in vodno erozijo, čez poletje so pod zastirko tla hladnejša, izhlapevanje vode je manjše, življenje v tleh pa bogatejše.
- Kolobar pestro vrtenje poljščin, s čim več rastlinskimi vrstami. Skrbimo za pestrost poljščin s pravilnim vrstenjem, po možnosti z vsaj občasno setvijo mešanih posevkov, tudi s pisanimi cvetočimi rastlinami, ki privabljajo koristne žuželke. Vključujemo metuljnice, ki s pomočjo simbioze s fiksatorji vežejo zračni dušik in izboljšajo njegovo bilanco v agroekosistemu.
Pomembno vlogo imajo deževniki pri razgradnji rastlinskih ostankov in tvorbi humusa.
Ključno je, da ohranitveno kmetijstvo izvajamo trajno, več let na isti površini. Tla so namreč odporen sistem, ki se na srečo počasi pokvari, vendar potrebuje tudi dolgo časa za regeneracijo.
Okoliščine, ki v globalnem svetu usmerjajo pridelavo poljščin v ohranitvene sisteme pridelave:
- Manjšanje rodovitnosti tal
- Povečevanje klimatskih ekstremov (suše, poplave, vetrovi, različne vrste erozij, …)
- Neenakomernost razporeditve padavin - zadrževanje talne vlage
- Povečano uhajanje pesticidov in hranil iz pridelovalnih površin
- Občutno zmanjševanje pestrosti vseh vrst organizmov v agrarnih ekosistemih
- Povečevanje velikosti kmetij in zahteva obdelati čim več v čim manjšem času
- Uporaba vedno težjih strojev katerih teže nosilnost konvencionalno obdelanih tal ne prenese Za izvedbo tehnoloških operacij porabiti čim manj nafte
- Slabšanje razmerja med vložki in višino pridelkov
- Neusmiljena ekonomska tekma preko zniževanja lastne cene pridelkov
Približno tretjina plodnih tal planeta je degradirana. Ohranitveno kmetijstvo je sistem kmetovanja, ki lahko prepreči izgube njivskih površin in obnavlja degradirana zemljišča.
Ohranitveno kmetijstvo spodbuja vzdrževanje trajnega pokrova tal, minimalno obdelavo tal in diverzifikacijo rastlinskih vrst. Povečuje biotsko raznovrstnost in naravne biološke procese nad in pod zemeljsko površino, kar prispeva k večji učinkovitosti rabe vode in hranil ter k boljši in trajni pridelavi poljščin.
Ohranitveno kmetijstvo je kmetijski koncept, ki se v svetu vztrajno uveljavlja in sedaj pokriva površino 205 milijonov hektarjev, kar je 15% svetovnih obdelovalnih površin. V obdobju zadnjih 10 let beležimo rast ohranitvenega kmetijstva v svetu za približno 10 Mha letno.
Ohranitveno kmetijstvo je odziv na trajnostno upravljanje zemljišč, varstvo okolja in prilagajanje podnebnim spremembam ter njih ublažitev.
FAO spodbuja sprejetje načel varstva kmetijstva (minimalno motenje tal, trajno pokrivanje tal in kolobarjenje), ki so splošno uporabne v vseh kmetijskih krajinah in sistemih pridelovanja