SOOČANJE AVSTRALSKIH KMETOV S HUDO SUŠO
V Avstraliji so se v zadnjih letih soočali s hudo sušo, saj v nekaterih predelih države že leta ni bilo padavin. Mnogi so se svoji čredi morali odpovedati in je s tem prišlo do viškov mesa, ter velike gospodarske škode. Obsežni požari pa so krizo samo še poglobili. Prišli so do rešitve, kako s hidroponiko živalim zagotoviti kvaliteten obrok in tako ohraniti čredo. Praksa pa se sicer ni prijela globalno gledano in jo prakticirajo le v ZDA, Avstraliji in Veliki Britaniji.
KAKO SE PREBITI IZ LETA V LETO?
Publikacija, ki jo je izdalo Avstralsko ministrstvo (Australian Goverment Department of Agriculture – Insights), so Avstralski kmetje imeli v letih 2016 in 2017, nakar je v letih 2018 in 2019 udarila huda suša. V sušnem obdobju se njihov letni dohodek prepolovi in nekako morajo s tem prebroditi leto. Pri živinorejcih se kratkoročno vpliv suše ne pozna takoj, saj v kriznih letih prodajo več živine za katero ocenijo, da jo preostanek leta ne bodo mogli vzdrževati. Torej ali se zmanjša obseg črede, zmanjšajo input na površine (gnojila ipd.), skladiščijo večje količine žitaric in sena. Poslužujejo se celo tehnik, da imajo črede in površine na različnih lokacijah in so s tem manj izpostavljeni tveganjem. To je nekaj ukrepov s katerimi lahko omilijo vpliv suše na ekonomiko kmetije.
Na manjših kmetijah se kaže večji procent prihodka iz zunanjih virov kot je na primer služba. Pri večjih kmetijah je tega bistveno manj in iz leta v leto delajo na tem, da si ustvarijo čim manj dolgov. Ti so se skozi leta suše močno povečali, saj so kmetovalci krmo uvažali in si zanjo jemali kredite za katere upajo, da jih bodo ob boljših letih lahko pokrili.
>> V naši prehrani že poznamo uživanje kalčkov, ki so zelo hranljivi. Kako pa je s tem pri živalih?<<
JEČMENOVI KALČKI: DOBER VIH HRANIL IN REŠITEV MED SUŠO?
Vzgajanje kalčkov ni nova stvar, saj zapisi o tem sežejo že v leto 1600. Članke na temo kalčkov v živalski prehrani pa lahko zasledimo že od leta 1920 naprej. Ko je v letu 2012 kmetovalce močno prizadela suša so se spraševali o alternativah, ki bi rešile to krizo. Idejo o ječmenovih kalčkih so prvi raziskovali v Veliki Britaniji, nato se je to izkazalo za zelo dobro rešitev, ko imamo težave pri rasti trave. Gre za hidroponsko rast ječmenovih kalčkov, ki ne zahteva stika z zemljo. Zrna ječmena (lahko se uporabljajo tudi druga semena) nasujemo na podlago, ter jih vlažimo 6-8 dni, da se razvije približno 10 cm visoka rastlina, nato jo damo živalim. Pri tem ne pride do odpada, saj živali vse pojedo. Sploh pri govedu, ki ima vamp je ta način zelo koristen, saj lažje prebavijo in raje pojedo zeleno rastlino kot zmleto žito. Iz 1 kg ječmena lahko zraste od 5-7 kg ječmenovih kalčkov.
>> Za krizno obdobje kot je suša so kalčki odlična rešitev, saj ne potrebujejo stika z zemljo, hkrati pa nam dajo veliko količino krme. <<
PA JE RES VSE TAKO POPOLNO?
Ker pa nobena stvar ni brez pomankljivosti, seveda tudi vzgoja kalčkov za živali ni izjema. Medtem, ko iz enega kilograma dobimo veliko količino kalčkov se moramo zavedati, da rastlina med kaljenjem in rastjo uporabi hranila iz semena, ki nato niso več dostopna za žival. V rastlini je ogromno vode in zmanjša se procent suhe snovi v krmi. Suha snov v je najbolj pomembna za oceno hranljivosti krme. Vendar menim, da vzgoja kalčkov ni namenjena temu, da bi kmetovalci popolnoma nadomestili krmni obrok za žival samo s kalčki ampak bi bili dobra alternativa v primeru, da pride do pomanjkanja krme. S tem načinom so Avstralski kmetovalci ohranili ogromno črede, ko je na kmetiji vladala puščava in ni bilo trave. Glede na to, da se prodajajo zelo dovršeni sistemi za vzgojo kalčkov za živali se to globalno gledano ni prijelo kot revolucionarna krma. Verjetno se razlog skriva v dejstvu, da to kljub vsemu zahteva veliko dela in skrbi za rastline, sistemi za vzgojo so finančno prevelik zalogaj in se ekonomika konec dneva ne izide. Za zaključek pa znova povdarim, da je to vsekakor odlična rešitev za krizne situacije na kmetiji za ohranitev črede.
