ZELENA LUČ NOVI ZELENI TEHNOLOGIJI?

Oskrba ljudi s hrano po svetu se sooča s številnimi vprašanji in polemikami že vrsto let. Vse skupaj je tesno povezano z naraščajočim trendom rasti svetovnega prebivalstva in daljšo življenjsko dobo. Tukaj znanost s področja kmetijstva, tako kot v vseh drugih panogah, strmi k hitrim in učinkovitim rešitvam. Novi tehnološki razvoj postavlja raziskovalcem zahtevne izzive, med drugim tudi reševanje izredno kompleksnega etičnega stališča. Pogosto smo priča razkolu med znanostjo in družbo, ki različno vrednotita tehnološke inovacije. O čem je pravzaprav govora? Gre za najsodobnejšo tehnologijo preciznega spreminjanja DNA, na nivoju posameznih baz. V rastlino v tem primeru ne vnašamo tujih genov, ampak spreminjamo že obstoječe gene, ki so v rastlini.

Trenutno v EU za vse rastline, pridobljene z novimi genskimi tehnikami (NGT), veljajo enaka pravila kot za GSO, ki so med najstrožjimi na svetu. Vizija NGT je, da bi ustvarili bolj trajnostne in izboljšane sorte rastlin, ki so odporne na podnebne spremembe, odporne proti škodljivcem, dajejo večje donose ali potrebujejo manj gnojil in pesticidov.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane že pripravlja nova pravila za genske tehnike (NGT). Že v naslednjih mesecih bo o celotnem razpletu in zakonodaji znanega več, trenutno pa je znano, da sta določeni dve kategoriji NGT:

• gensko spremenjene rastline, ki bi se lahko zgodile tudi spontano v naravi ali izhajale iz običajnega postopka selekcije brez dodajanja tuje DNA v genski sklad (NGT 1) – te bi bile izvzete iz zahteve zakonodaje o GSO;
• gensko spremenjene rastline, ki imajo bolj »kompleksne modifikacije« (NGT 2) – te bi sledile strožjim pravilom.

V EU velja, da gre vsaka registrirana sorta skozi testiranje (homogenost, razločljivost, stabilnost,…), preden se jo lahko uvrsti na sortno listo. Za primer NGT je še nekaj t. i. lukenj v zakonodaji, saj ni nikjer  izrecno zahtevano testiranje rastlin. Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), bodo morale biti rastline pridobljene s tehnikami NGT, ki jih bomo vključevali v kategorijo Cat-NGT1, potrjene s strani pristojnih institucij in registrirne v javni bazi podatkov.

Odločitev o NGT predstavlja vprašljivost glede uporabe, toda kaj si lahko mislimo o tem novem regulativnem razvoju?

Predlagani regulativni projekt torej ne zajema tehnik genskega spreminjanja, razen cisgeneze ali ciljne mutageneze. Cisgeneza, povzeto po EFSA, je pristop, ki spreminja genski material organizma s sekvenco darovalca iz iste ali zelo sorodne vrste.

Če je Evropa pri teh tehnologijah previdnejša in bolj zadržana, pa temu ni tako zunaj meja. Na Japonskem so ustvarili sorto paradižnika, katera vsebuje visoke količine GABA kisline. Zaradi te lastnosti, naj bi sam paradižnik nižal krvni tlak, pozitivno pripomogel pri nespečnosti, stresu, utrujenosti in razpoloženju. Paradižnik z Japonske pa še zdaleč ni osamljen primer.

Tehnologija ima dolgoročno gledano kup enih vprašanj, pomislekov in zadržkov z vidika zdravja ljudi, živali in okolja. Res pa je, da bi tovrstne inovacije omogočile tudi nekaj globalnih rešitev. Sprašujem se, h katerem polu pa se nagiba naše mnenje? Ali bomo res reševali naš hiter tempo življenja in nenehno izpostavljenost stresu s paradižnikom?