Vpliv načina pridelave na kakovost hrane

Vsakdo izmed nas najverjetneje vsaj trikrat na dan zaužije obrok hrane. Zavedamo se, da ima naše dnevno početje, ki ga ponavljamo iz leta v leto, vpliv na naše zdravje, pa naj bo to kajenje, prekomerno pitje alkohola ali pa hrana. Prepričana sem, da ko kupujemo elektronske naprave, oblačila, avto, upoštevamo tudi kakovost. Kaj pa pri hrani? Večinoma nam je bolj pomembna cena. Sama imam hrano za neke vrste naložbo, naložbo v zdravje. Menim namreč, da je lažje graditi svoje zdravje že od ranih let, kot pa ga v starosti krpati in popravljati.

Je vsa hrana enako kakovostna?

Zagotovo ne, saj do nje pridemo z različnimi postopki pridelave. Po študiju na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede študentje ločimo vsaj 3 vrste pridelave: konvencionalno, integrirano in ekološko (slednja se deli še na biodinamično in miroljubno kmetijstvo).

Ostanki fitofarmacevtskih sredstev
Večina hrane na trgovskih policah je pridelana na konvencionalni način, kar pomeni, da pri pridelavi lahko uporabljajo mineralna gnojila, herbicide, s katerimi zatirajo plevele, fungicide za razne bolezni iz rodu gliv in pesticide za škodljivce, kot so na primer hrošči. Vsa ta fitofarmacevtska sredstva ostanejo na pridelkih, in če so v predpisanih vrednostih, naj ne bi bila škodljiva zdravju. Ne vemo pa, kako se vsi ti ostanki obnašajo v človeškem telesu, kakšen koktajl nastane in kako to vpliva na naše zdravje.

Integrirana pridelava je zelo podobna konvencionalni, le nekaj več omejitev in zahtev ima. Hrana, pridelana na ekološki način, ne vsebuje ostankov pesticidov, saj ti v pridelavi niso dovoljeni, prav tako so prepovedani gnojenje z lahkotopnimi mineralnimi gnojili, gensko spremenjeni organizmi, ionizirajoče sevanje in preventivno zdravljenje živali z antibiotiki.

Reja živali v ekološkem kmetijstvu
Lahko bi rekli, da imajo živali na ekoloških kmetijah boljše življenje. Prepovedano je podaljševanje dneva z umetno osvetlitvijo, glede na vrsto živali so predpisane minimalne površine, na katerih bivajo, omogočen morajo imeti tudi izpust, krma mora biti ekološka, reja v kletkah ni dovoljena itd. Meso tako vzrejenih živali ima več suhe snovi, ker se živali več gibajo in rastejo počasneje, saj niso krmljene z rastnimi hormoni. Godi se jim lepše kot v konvencionalni reji. Ne glede na to, v kateri reji so bile vzrejene, še vedno končajo v isti klavnici, še vedno so na svetu samo zato, da končajo na našem krožniku. Ali imamo res pravico ubiti neko bitje le zato, da zadovoljimo svoje brbončice?

Ekološka živila imajo do 70 % več zaželenih snovi
Znanstveniki so leta 2014 ugotovili, da nekatera ekološka živila, kot so sadje, zelenjava in mleko, vsebujejo do 70 % več zaželenih snovi (vitaminov, antioksidantov in sekundarnih rastlinskih sestavin, ki krepijo zdravje) in imajo boljši okus.

Cena ali kakovost?
Resda so cene ekoloških izdelkov višje od konvencionalnih, vendar imamo večinoma s tem zagotovljeno višjo kakovost izdelka. V veliki meri ekološko hrano dražijo trgovinske verige s svojimi maržami, zato lahko najdemo cenejšo hrano pri lokalnih pridelovalcih in s tem znižamo svoj ogljični odtis in hkrati zaradi krajših transportnih poti ohranimo več hranil v svežih pridelkih. Na ta način podpremo tudi slovensko gospodarstvo. Morda nas to tudi spodbudi k temu, da kupimo le toliko, kot bomo pojedli, in s tem prispevamo k manjšim količinam zavržene hrane.

V smeteh namreč konča okoli tretjina pridelane hrane.

Soil Association trdi, da že danes proizvedemo dovolj hrane za prehranitev vseh prebivalcev, kljub temu pa je skoraj milijarda ljudi lačnih. Študiji francoskih, avstrijskih in nemških znanstvenikov navajata, da lahko ekološki in drugi sistemi trajnostnega kmetovanja nahranijo dobrih devet milijard prebivalcev, a le, če bomo hkrati na Zahodu jedli manj mesa in mlečnih izdelkov, če bomo žita, s katerimi hranimo živali, uporabili za prehrano ljudi, in če bomo zavrgli manj hrane.

Zaključek.
Mi vsi smo potrošniki in od našega povpraševanja je odvisna ponudba. Torej če bo nam kot kupcem bolj pomembna kakovost hrane kot pa cena, bo tudi ponudba temu primerna. Več kmetov se bo odločilo za ekološko pridelavo, večja in bolj pestra bo ponudba, pa tudi cene bodo bolj sprejemljive. Vsak dan je čas za nove odločitve. Poskrbimo za svoj planet in za svoje zdravje.

Avtorica besedila in fotografij: Ema Ileršič

 

 

Slika 1:Ekološka prosta reja prašičev (avtohtoni krškopoljski prašič)
Slika 2:Konvencionalna reja prašičev