KAJ POMENI EKOLOŠKO ODGOVORNO VEDENJE?

Ekološka odgovornost ali ekološko odgovorno vedenje pomeni, da se porabnik ne le zaveda problemov okolja in izraža pripravljenost pomagati pri njihovem obvladovanju, ampak se tudi resnično obnaša v skladu z zahtevami naravnega okolja.

Ali lahko zase trdiš, da si ekološko odgovorna oseba? Ali misliš, da to postaneš takrat, ko ločuješ odpadke?

Potrebno je veliko več kot samo ločevanje odpadkov. Tukaj je nekaj nasvetov kako lahko sami pripomorete k odgovornemu ekološkemu vedenju.

• Varčuj z električno energijo

Luči vestno ugašaj, žarnice pa zamenjaj za varčne sijalke, ki imajo po navedbah spletne strani www.hse-energija.si vsaj desetkrat daljšo življenjsko dobo kot navadne žarnice in porabijo štirikrat manj energije. Bodi pozoren pri porabi vode

• Izberi zelen prevoz

Tudi, če ne morete kolesariti ali hoditi, lahko uporabite javni prevoz ali si delite avtomobil s sodelavci.

• Enkrat tedensko se odpovejmo mesu

Splošno znano je dejstvo, da je živinoreja trenutno največji onesnaževalec zraka. Poleg tega pa je za izdelavo enega hamburgerja potrebnih kar okoli 7000 litrov vode – vključujoč tiste za napajanje živine.

• Zavrzimo manj hrane

Približno ena tretjina pridelane hrane konča v smeteh. Temu se da izogniti precej enostavno: pred odhodom v trgovino si planiramo nakupe, ne kuhamo prevelikih porcij, preostanke hrane ali viške pri lastni pridelavi pa zamrznemo, vložimo ali kako drugače shranimo za kasnejšo uporabo.

• Razmisli preden natisneš papirje

Pomisli, če te stvari res potrebuješ ali bi se dalo to ohraniti v elektronski obliki.

• Kupuj zvezke iz recikliranega papirja

Podpiraj izdelke, ki so namenjeni k ohranjanju okolja in dvigovanju ekološke odgovornosti.

• Pomisli kam odvržeš cigaretni ogorek

Poskušaj se zavedati, da vsaka mala smet šteje. Cigaretni ogorek za razgradnjo potrebuje več let.

• Kupuj tisto kar zares potrebuješ

Bodi pozoren, kaj zares potrebuješ, da ne bodo izdelki postali nepotrebne smeti. Prav tako poskušaj nakupovati z čim manj nepotrebne embalaže.

• Bodi pozoren pri izbiri oblačil

V Sloveniji imamo kar veliko »second hand« trgovin, kjer lahko zamenjaš ali kupiš oblačila, ki so še vedno v super stanju, s tem pa prihraniš tekstilni industriji izpust nevarnih snovi.

• Reciklirajte že uporabljene stvari, zabavno bo!

Pomisli, česa doma ne potrebuješ več in morda se ti porodi ideja kako bi iz odpadne stvari ustvaril nov izdelek.

Na naši fakulteti dvakrat letno organiziramo čistilno akcijo s katero povežemo študente in druge delavce ter skupaj očistimo okolico, da je naše skupno bivanje prijetnejše.

Okoljska zavest kot eden temeljnih dejavnikov osebne sreče?

Primerjanje je naša priljubljena socialna aktivnost. Svoje aktivnosti na področju varstva okolja primerjamo s tem, kar za okolje naredijo drugi. Na tej podlagi si postavimo neke subjektivne kriterije, ki nam narekujejo obnašanje in nam hkrati služijo za opravičevanje svoje neaktivnosti.

Eden od razlogov za neaktivnost je tudi apatija - tako kot na drugih področjih, kjer je za spremembe potrebna akcija, mislimo, da se okoljsko odgovorno delovanje posameznika ne bo nikjer poznalo in da sami ne morejo spremeniti ničesar – zato tudi ne storimo ničesar. Občutka preplavljenosti in strahu spričo kompleksnosti in soodvisnosti okoljskih problemov nas hromita in povzročata apatičnost.

Zato poznamo več razsežnosti ekološke zavesti:

• Spoznanje, da naše okolje potrebuje pozornost in zaščito, brez katere ga dolgoročno ne moremo ohraniti.
• Zaznavanje, da je varovanje okolja potrebno, zanj pa je potrebna osebna in podjetniška pripravljenost delovati v skladu z ekološkimi pravili in prenesti celo morebitne izgube zaradi ukrepov varovanja okolja.
• Podpiranje ukrepov ekološke politike.
• Razumevanje ekološke soodvisnosti.

Primer dobre prakse slovenskega podjetja, ki z zbiranjem kartonskih embalaž pridela nove higienske pripomočke (brisačke za roke, wc papir itd.)