KROŽNO GOSPODARSTVO

Varovanje okolja je ključno za možnost življenja prihodnih generacij. Kapacitete primarnih virov surovin se zmanjšujejo in če glede tega česar ne storimo, bomo to eksponentno znižali od točke, ko tega ne bo več moč popraviti. Zato je krožno gospodarstvo izjemnega pomena, saj združuje reševanje problema zmanjševanja primarnih virov in problema prevelikih količin odpadkov. Kot rešitev se izpostavlja reciklažo in ponovno uporabo zavrženih izdelkov.

DOLGOROČNI CILJI

Če želimo, da krožno gospodarstvo uspe se moramo zavedati pomembnosti, slabega vpliva linearnega gospodarstva in to vedenje prenesti na ljudi.

KAKO SE RAZLIKUJETA LINEARNO IN KROŽNO GOSPODARSTVO?

V krožnem gospodarstvu se preoblikuje uporabljene materiale in se jih produktivno uporabi kot sekundarni vir. Namen je zmanjšati onesnaževanje in obnoviti že uporabljene produkte. To je nova in drugačna perspektiva uporabe izdelkov, ki so odslužili svojemu namenu in predstavlja velik preobrat v načinu razmišljanja. Je drugačno od linearnega gospodarstva, ki se poslužuje običajne odstranitve uporabljenega materiala. Želi se obdržati materiale, a jih uporabiti v drugačni, a uporabni obliki in s tem preprečiti širjenje odlagališč. Zato se krožno gospodarstvo trudi spremeniti način uporabe izdelkov iz linearnega kjer kupimo izdelek in ga po uporabi zavržemo, v zapiranje kroga in povezovanje porabe virov ter odpadnih izdelkov. Krožno gospodarstvo je pomembno zaradi namena reševanja težave prevelike količine odpadkov, ki se ne razgradijo ter manjšanja porabe primarnih virov surovin, katerih količina se v primerjavi z letom 1950 drastično niža. Predstavlja organizacije sestavljene iz posameznikov, ki imajo namen dosegati skupne  cilje.

Pri prenovi uporabljenih materialov je ključnega pomena čas porabljen za proces ponovne uporabe in recikliranja. Za zdaj se v krožno gospodarstvo vključuje preproste produkte kot je embalaža sokov in mleka (tetra paki), plastične vrečke in karton. Dolgoročni cilji vključujejo tudi elektronske odpadke ali dele avtomobilov, ki so svojemu namenu odslužili. Čeprav se želi zajeti čim več materialov, pa se tistih izdelanih že pred petdesetimi leti ali več skorajda ne da predelati in preoblikovati. Da bi se krožno gospodarstvo čim bolj razširilo, so najbolj pomembni kompleksni produkti, katerih se zavrže zelo veliko. Poleg problema, ki ga predstavljamo ljudje, se ti kažejo tudi v razbiranju (identifikaciji) materiala za ločevanje le teh, v zagotavljanju varnosti glede standardov kakovosti in čistosti, prevozu in logistiki in vzpostavitvi trgovin/ krajev s predelanimi odpadnimi materiali.

SLOVENIJA IMA NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO ZA TRAJNOSTNO RAVNANJE Z ODPADKI

V Ljubljani imamo RCERO Ljubljana, ki se ukvarja s predelavo odpadkov tretjine Slovenije. Vodi ga JP VOKA SNAGA, vanj pa je vključenih več kot petdeset občin. RCERO sestavljajo različni objekti za mehansko biološko predelavo odpadkov. Odpadke predelujejo v treh stopnjah, najprej jih mehansko ločijo, nato biorazgradljivi odpadki anaerobno fermentirajo in s tem nastane bioplin. V tretji fazi se s pomočjo bioplina predeluje ločeno zbrane biološke odpadke. Vsako leto s predelavo odpadkov različnih kurilnih vrednosti pridobivajo okoli 60 000 ton trdnega goriva, pri predelavi mešanih komunalnih odpadkov pridobijo 35 000 ton digestata, s predelavo organskih odpadkov pridobijo kar 7 000 ton komposta, 6 000 ton lesa, 25 000 sekundarnih surovin za ponovno uporabo in 17 000 MWh električne in 36 000 MWh toplotne energije, s katero poganjajo regijski center. Predelajo kar 95% vseh odpadkov, ki jih dobijo. Problem ostaja pri našem napačnem ločevanju odpadkov, ki procese predelave odpadkov otežuje, jih upočasnjuje in draži.

Odpadke v gospodinjstvih ločeno zbiramo v za to namenjenih zabojnikih, ki ponavadi obsegajo embalažo, biološke odpadke, mešane komunalne odpadke, steklo in papir. Za ostale odpadke imamo na različnih lokacijah zbirne centre za brezplačno odlaganje ostalih odpadkov, ki ne spadajo v osnovne zabojnike.

VKLJUČEVANJE PLASTIČNIH IZDELKOV V KROG RECIKLAŽE

Plastika je velik problem, saj se v naravi predolgo časa razkraja, kar predstavlja nevarnost, sploh upoštevajoč količino, ki jo zavržemo. Leta 1950 je bilo proizvedene 1,7 milijona ton plastike, leta 1989 je bilo 99 milijonov ton proizvedene plastike, do danes pa je bilo proizvedene vsega skupaj že več kot 9 milijard ton plastike. Za vključevanje plastike v krožno gospodarstvo je potrebno rešiti več težav, kot je kvaliteta recikliranega materiala in sprejemanje ter uporaba novih produktov. Da bi bili trajnostni, moramo upoštevati koliko odpada lahko okolje prenese, brez da bi bilo onesnaženo in izrabljati že uporabljene materiale za nov namen. V krožnem gospodarstvu se uporablja stare, »dokončne« materiale kot sekundarni material, iz katerega se ustvari novo vrednost, s tem zmanjša odpadke in izboljša ekonomičnost. Recikliranje plastike predstavlja največjo možnost ponovne uporabe plastike, kar pomeni, da ne konča kot odpad v naravi. Možna rešitev je tudi zakonska prepoved uporabe plastike v nekatere namene. Vseeno ostaja problem, saj je potrebno reciklirati tudi »staro« plastiko, ki še ostaja. Če bi se količina plastike za reciklažo drastično znižala, tudi zaradi tiste plastike, ki ni čista, recikliranje ne bi bilo ekonomično.

PREPOVED PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO

Svet Evropske unije je leta 2019 sprejel nova pravila, ki prepovedujejo uporabo najpogostejših plastičnih  izdelkov, ki jih uporabimo samo enkrat, nato pa zavržemo. Do leta 2021 bodo prepovedani tudi slamice, plastični jedilni pribor in krožniki in vatirane palčke. Problem je vse večji na obalah oceanov kjer se nalagajo odpadki. Vsaj 300 živečih vrst morskih živali zamenja plastiko s hrano in jo jedo. Plastika jih rani, lahko jim oteži ali onemogoči letenje ali premikanje in s tem povzroči smrt in povzroča spremembe v delovanju hormonov, kar vpliva tudi na nepravilno rast živali in njihovo razmnoževanje.

MIKROPLASTIKA

Mikroplastika predstavlja problem po vsem svetu. Glede na izmerjene koncentracije mikroplastike, je Jadransko morje, zaradi zaprtosti in industrije eno najbolj onesnaženih. Poleg tega je mikroplastika tudi v sintetičnih oblačilih, ki jo s pranjem perila posredno odlagamo v morje in v kozmetičnih sredstvih.

Najpomembnejša je ozaveščenost ljudi o posledicah našega ravnanja, da bi dosledno sodelovali v krožnem gospodarstvu in doseganje zavedanja o svojem vplivu z napačnim ali pravilnim ravnanjem z odpadki, saj se bo le tako lahko doseglo cilj po zmanjšanju odpadnih materialov in manjše porabe primarnih virov surovin ter možnosti za predelovanje kompleksnejših izdelkov in izdelava novih, okolju prijaznejših produktov. S tem lahko vsak posameznik prispeva svoj del k manjšemu onesnaževanju okolja in kakovostnejšemu bivanju v čistejšem okolju.