METODE UČENJA

Vsak izmed nas s je na začetku študija vprašal Kako se učiti, da bom pri tem karseda najbolj učinkovit? Obstaja več metod, s katerimi si tekom študija lahko pomagamo, da si bomo študijsko snov zapomnili hitreje. Nekaj izmed njih jih je navedenih v nadaljevanju.

 

1. Metoda »Pomodoro«

Pri metodi »Pomodoro« gre za to, da se učimo 25 minut in potem naredimo 5-minutni odmor. Zaradi omejenega časa, ki ga imamo na voljo za rešitev naloge, ostanemo bolj osredotočeni na nalogo.

Pomodoro tehnika je znana predvsem po svoji preprostosti. V bistvu gre za pet korakov:

1. Izberi nalogo, ki bi jo opravil
2. Nastavi timer (“pomodoro”) za 25 minut;
3. Delaj na nalogi, dokler timer ne preteče;
4. Naredi kratki 5-minutni odmor;
5. Na vsake štiri “pomodore” naredi daljšo 15- do 20-minutno pavzo.

  

 

 

Med reševanjem naloge izklopimo vse moteče dejavnike, ki po navadi prihajajo iz komunikacijskih kanalov. Metoda »Pomodoro« je enostavna in nam pomaga, da smo bolj produktivni pri delu, poleg tega imamo dovolj počitka in manj motenj. 

Metoda Pomodoro nam omogoča:

1. Večjo osredotočenost na delo;
2. Manj stresa;
3. Boljše upravljanje z motnjami, ki prekinjajo 25 minut dela;
4. Vzdrževanje visokih nivojev motivacije;
5. Krepitev odločnosti, da bi nekaj dosegli;
6. Boljše zavedanje o času, potrebnem za dokončanje stvari.

 

2. Metoda pomnenja s pomočjo asociacij (mnemotehnike)

Pri mnemotehniki gre za to da nove informacije povežemo z že obstoječim znanjem, pri čemer si ustvarjamo asociacije. Nesmiselne vsebine pretvarjamo v smiselne in si na ta način poskušamo snov zapomniti. Snov lahko razdelimo na manjše dele in si na ta način poskušamo zapomniti celoto.

Pri telefonskih številkah na primer si celotno številko lahko razdelimo na tri sklope po tri številke ter si tako lažje zapomnimo celotno številko. Dostikrat si sami oblikujemo zanimive besede, s katerimi si zapomnimo nepovezane informacije.

Metoda pomnenja se močno povezuje z vizualizacijo, saj si pri vizualizaciji snov poskušamo predstavljati, tudi z asociacijami.

 

3. Deljenje naučenega znanja z drugimi

Ena izmed najboljših metod za to, da preverimo koliko smo se naučili je ta, da naučeno znanje delimo z drugimi. Ta metoda pride v poštev predvsem takrat, ko moramo naučeno znanje razložiti s svojimi besedami. Namreč učimo se tudi takrat, ko drugim razlagamo, kar smo se naučili, pri tem pa utrjujemo svoje znanje ter strukturiramo naučene informacije. Izboljšamo tudi pomnenje informacij ter njihovo razumevanje. Pomaga lahko tudi, da nam poslušalec postavlja vprašanja.

 

 

Priporočljivo je tudi učenje v skupini, a le po tem, ko smo se že sami učili. Tako učenje nam omogoča izmenjavo naučene snovi ter nam olajša ponavljanje. Člani skupine lahko debatirajo o kompleksnejših problemih, skupinsko učenja pa pripomore tudi k boljšemu razumevanju snovi. 

 

4. Vizualizacija

Pri vizualizaciji gre za to, da si snov lažje zapomnimo, če jo vidimo. Dostikrat nam pri učenju pomagajo miselne sheme ter diagrami, pa tudi barve. Lažje si podatke zapomnimo, ko jih lahko povežemo z diagramom ali sliko/skico. V pomoč so nam lahko tudi asociacije, tako da podatek povežemo s predmetom.

Dobrodošlo je, da predvsem pri pomnenju kompleksnejših nalog, uporabimo tudi druga čutila. Lahko gre pri tem za laboratorijske vaje, kjer smo nek poskus dejansko sami opravili. Pri zgodovinskih dogodkih na primer pa nam bo pomagalo, da si bomo čim bolj živo poskušali predstavljati ta dogodek.

Seveda pa vizualizacijo lahko kombiniramo tudi z avdio vsebinami, kjer snov poslušamo, pa tudi dejanskimi poskusi, kjer naučeno lahko občutimo.

 

5. Uporaba tehnologije

Dandanes si pri učenju lahko pomagamo s tehnologijo ter na ta način dopolnjujemo in nadgrajujemo že pridobljeno znanje. Na predavanjih nam je predstavljena snov, literaturo o predstavljeni temi pa danes lahko najdemo tudi na spletu, kjer je dostopnih veliko člankov pa tudi avdio in video vsebin, s čimer še poglobimo znanje o predstavljeni temi. Za utrjevanje že usvojenega znanja lahko svoje znanje preverimo z kvizi, ki so dostopni na spletu, za kompleksnejše naloge se lahko poslužujemo simulacij. Za utrjevanje npr. tujih jezikov pa je danes na voljo veliko spletnih aplikacij, ki jih lahko popolnoma prilagodimo našemu že usvojenemu znanju.

V članku je navedenih nekaj metod, ki nam lahko olajšajo učenje, seveda pa mora vsak izmed nas ugotoviti, katera metoda nam najbolj ustreza. Izbor metode je odvisen tudi od snovi, ki se jo moramo naučiti, saj ni nujno, da bo ista metoda uspešna pri vseh predmetih