Kulturne razlike med Slovenijo in Islandijo
Kulturne razlike med Slovenijo in Islandijo so izrazite in zanimive. Obe državi namreč kažeta izrazite značilnosti, ki vplivajo na njihovo družbo in kulturo. V nadaljevanju bomo predstavili glavne razlike med tema dvema državama, osredotočili pa se bomo na področja, ki jih je razvil Hofstede.
Geert Hofstede je opredelil šest osnovnih vprašanj, s katerimi se mora vsaka družba soočiti, če se želi organizirati. Te dimenzije so merjene in izražene na lestvici, z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 100. V nadaljevanju bomo predstavili primerjavo med Slovenijo in Islandijo, za vsako izmed postavk.
a) Porazdelitev moči
Razdalja moči meri stopnjo neenakosti med posamezniki v družbi. Višja kot je njena vrednost, večja je hierarhija v te družbi in moč se koncentrira v rokah nekaj posameznikov ali skupin. Nižja vrednost te dimenzije pomeni bolj enakopravno porazdelitev moči v državi in manjšo odvisnost od hierarhičnih struktur.
V poslovnem svetu Islandije je porazdelitev moči relativno enakomerna. Islandija je dosegla oceno 30, kar nakazuje na manj hierarhično družbo, kjer so nadrejeni dostopni in imajo neformalne, ter sodelovalne odnose z zaposlenimi. Nasprotno pa je Slovenija dosegla 71 točk, kar nakazuje za izjemno hierarhično družbo. To lahko vpliva na komunikacijo in odnose med zaposlenimi ter med zaposlenimi in vodstvom.
b) Individualizem/kolektivizem
Ta dimenzija meri stopnjo, do katere so posamezniki integrirani v skupine. Višja vrednost pomeni višjo stopnjo individualizma, osebne svobode in neodvisnosti. Nizka ocena te dimenzije pa kaže na bolj kolektivistično družbo, kjer se večji pomen daje na skupnost in medsebojno povezanost.
Islandija je z oceno 83 zelo individualistična država, kar pomeni, da se v poslovnem svetu cenijo osebna svoboda, samoiniciativnost in neodvisnost. Posamezniki se pogosto odločajo sami in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Podobno je tudi v Sloveniji, ki je dosegla oceno 81. V obeh državah se v poslovnem svetu pričakuje visoka stopnja samostojnosti in osebne odgovornosti, kar na koncu privede do večje učinkovitosti in inovativnosti.
c) Izogibanje negotovosti
Izogibanje negotovosti meri stopnjo, do katere se člani družbe počutijo ogrožene zaradi negotovosti in dvoumnosti.
Slovenija ima visoko stopnjo izogibanja negotovosti z oceno 88, kar pomeni, da se v poslovnem okolju raje odločajo za preverjene in varne poti. Slovenci so bolj konservativni in previdni pri uvajanju sprememb, kar lahko omejuje prilagodljivost podjetij na hitro spreminjajoče se tržne razmere.
Na drugi strani pa je Islandija z oceno 50 bolj odprta za tveganja in spremembe. Islandci so pripravljeni sprejemati nove ideje in inovacije, kar jim omogoča hitrejše prilagajanje tržnim spremembam in večjo konkurenčnost.
d) Moškost/ženskost
Ta dimenzija meri razlike v vrednotah med spoloma in stopnjo razlikovanja med spolnimi vlogami v družbi.
Obe državi se nagibata k ženskosti, kar pomeni, da cenita vrednote, kot so sodelovanje, skrb za druge in kakovost življenja. Islandija je z oceno 10 še bolj izrazito ženskostna družba kot Slovenija z oceno 19. V poslovnem okolju to pomeni, da sta v obeh državah pomembna dobro počutje zaposlenih in enakopravnost spolov. Konflikte se rešuje konstruktivno in s poudarkom na kompromisih, kar pripomore k boljšim medsebojnim odnosom in bolj pozitivnemu delovnemu vzdušju.
e) Kratkoročna/dolgoročna usmerjenost
Ta dimenzija poudarja potrebo vsake družbe, da ohranja povezavo s svojo zgodovino, hkrati pa se mora učinkovito soočati z izzivi sedanjosti in prihodnosti.
Islandija je dosegla rezultat 57, kar kaže na zmerno dolgoročno usmerjenost. Takšna usmerjenost je nekoliko izrazitejša kot v Sloveniji, ki je dosegla rezultat 50. To kaže, da ima Slovenija večje težave pri določanju jasnih dolgoročnih ciljev, medtem ko je Islandija svoje cilje morda opredelila bolj jasno, čeprav je tudi pri obeh državah še precej prostora za izboljšave.
f) Popustljivost
Ta dimenzija meri stopnjo, do katere družba dopušča zadovoljevanje čutnih užitkov, zabave in s tem povezanih želja. Ta dimenzija preučuje, kako družba uravnava zadovoljevanje osnovnih in naravnih človeških želja, ki so povezane z užitkom in zabavo.
Islandska kultura z oceno 67 točk kaže visoko stopnjo popustljivosti. To pomeni, da družba ceni uživanje v življenju in izpolnjevanje želja. Ljudje v takih družbah so na splošno bolj optimistični, dajejo velik pomen prostemu času in so nagnjeni k samostojnemu odločanju o porabi svojega denarja. Ta kultura podpira pozitivno naravnanost in individualno svobodo, kar se odraža v njihovem vsakdanjem življenju in družbenih interakcijah.
Za uspešno medkulturno poslovno sodelovanje je pomembno, da se zavedamo in razumemo kulturne razlike. Priporočljivo je, da slovenska podjetja, ki sodelujejo z islandskimi partnerji, predvsem upoštevajo nehierarhično družbo islandcev in so bolj odprti za tveganja.