AI – grožnja človeštvu ali blagoslov?
Umetna inteligenca (krajše AI) nas iz dneva v dan vedno bolj spremlja – najdemo jo vsepovsod, od vesoljske tehnologije do kopalnice, še več, postaja vedno bolj napredna in zmogljiva. Pa je to tudi varno?
Industrija
Umetna inteligenca se je sprva razvijala za industrijske namene, da bi v okviru četrte industrijske revolucije zamenjala ljudi v tovarnah. Najprej se je AI v industriji uveljavila kot »strojno učenje« (machine learning), pri katerem so roboti posnemali gibe delavcev – ta način je močno pocenil in poenostavil sistem programiranja robota, saj je robota gibov lahko »naučil« vsak delavec. Drug primer uporabe AI so pametni vozički, ki prenašajo izdelke, polizdelke in material med delovnimi mesti proizvodne hale, se pa AI pojavlja tudi v pisarnah, saj je zmožna z visoko natančnostjo predvideti trend prodaje izdelkov, rezervirati in optimizirati proizvodnjo … Nekoč je Warren Bennis dejal: »V prihodnosti bosta v tovarni samo dva zaposlena – mož in pes. Mož bo hranil psa, pes pa bo držal moža stran od strojev.«
Dom
Uporaba AI pa se je kasneje iz industrijskega okolja preselila v domače okolje. Nam najbližji primer je uporaba glasovnega ukaza na pametnih telefonih – ste vedeli, da je Apple glasovno prepoznavo začel razvijati že leta 2005? Apple je prvo verzijo digitalne asistentke izdal leta 2011 in ta velja za prvi primer uporabe umetne inteligence v ta namen (moramo priznati, Siri deluje res vrhunsko). Poleg glasovnega ukazovanja se je AI izkazala tudi pri varnosti in zaklepanju telefonov (prepoznavanje obraza, glasu, šarenice itd.), največji dosežek pa je uspel Huaweiu, ki je sestavil prvi telefon z AI-čipovjem – Mate 10 pro. Ta telefon s spremljanjem uporabnika (beleženje lokacije, zgodovina brskanja, fotografiranje …) spoznava svojega »gospodarja« in nato predvidi, kaj uporabnik potrebuje – sam prepozna, kdaj želimo posneti selfie, poslušati glasbo, preveriti vozne rede avtobusov in vlakov … Trendi napovedujejo uporabo AI v celotnem gospodinjstvu – od odklepanja vhodnih vrat, osvetlitve, ogrevanja in zračenja posameznih prostorov vse do gospodinjskih aparatov (hladilnika, pralnega stroja, kavnega aparata …).
»Trendi napovedujejo uporabo AI v celotnem gospodinjstvu.«
Transport
Vsekakor je najbolj zanimivo področje za nadaljnji razvoj AI – transport. Vse se je začelo z asistenčnimi sistemi (npr. AEB, samodejno parkiranje, prepoznavanje znakov …), vrhunec pa predstavljajo samovozeči avtomobili. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi samovozeče konvoje tovornih vozil (svoj konvoj je Mercedes-Benz testiral v Sloveniji!), vozili nas bodo tudi pametni avtobusi in vlaki, pošto pa nam bodo nosili droni. Glavna naloga vseh pametnih vozil je omogočiti varne ceste.
Epilog
Pa vendar, vedno bo obstajala ena velika težava – varnost. Čeprav je AI iz dneva v dan vedno zanesljivejša in popolnejša, vedno bo obstajala neka luknja v algoritmu, ki jo bodo kibernetski kriminalci zlorabili, in vedno bodo obstajale programske kode, ki bodo sesuvale omrežja in (morda nekoč) tudi ustavile svet – dober primer je programska koda WannaCry, ki je lani maja ustavila več tisoč tovarn po celem svetu (tudi novomeški Revoz!). Taki napadi bodo v prihodnosti vedno pogostejši. Druga težava je zasebnost – AI bo delovala le, če bo o vseh vedela vse, brez izjeme (tudi gesla in bančne kartice). In ker gre za ogromne količine podatkov, obstaja velika nevarnost kraje in zlorabe le-teh. Pa še največje vprašanje – se nam lahko zgodi skynet (robotska apokalipsa) iz Terminatorja? Tega ne vemo. To, da nas bo AI prehitela, je neizogibno – Facebook je iz straha že ustavil razvoj svoje umetne inteligence. Za ta korak se je odločil, ko so roboti z njegovimi algoritmi začeli razvijati svoj jezik, ki ga niso mogli dešifrirati, s tako hitrim razvojem AI nista zadovoljna niti Elon Musk niti Stephen Hawking, ki nas svarita pred morebitno apokalipso. Da, skynet se lahko zgodi – trenutna tehnologija to dopušča, a s primernimi ukrepi lahko to preprečimo. Kdor pozna zgodbe Isaaca Asimova, zbrane v knjigi I, Robot, ve za tri osnovne zakone robotike, ki varujejo človeštvo:
- robot ne sme nikoli raniti ljudi ali pustiti, da se ljudje poškodujejo;
- robot mora vedno izpolnjevati ukaze, razen če nasprotujejo prvemu zakonu;
- robot mora paziti na lastno varnost, dokler sta prvi in drugi zakon izpolnjena.
Če vključimo zgornje zakone v osnovne algoritme AI, potem tudi njihova višja inteligenca ali celo nadvlada ne bosta težava.
»Facebook je iz straha že ustavil razvoj svoje umetne inteligence.«