Kako izbrati študij?
Izbira študija je ena izmed pomembnejših odločitev, ki kroji našo prihodnost. Številni dijaki se v tem času soočajo s tem vprašanjem. Pred izbiro študija in dokončno odločitvijo je smiselno vsestransko preveriti možnosti poklicne poti po študiju, podiplomskega izobraževanja, samega predmetnika študijskega programa in o njem pridobiti čim več tudi neformalnih koristnih informacij.
Kaj vas zanima?
Na začetku se je smiselno samooceniti, kakšni so tvoji interesi, vrednote, kaj te v življenju osrečuje, katere so tvoje lastnosti tudi potrebe in motivi. Postavite si vprašanja kot so npr.: S čim se radi ukvarjate? Kaj vas v življenju zanima? V čem ste dobri ali boljši od vrstnikov? Katere predmete dojemate v srednji šoli hitreje in pri njih dosegate boljše ocene? Vse to upoštevajte pri samoocenjevanju in primernosti za določen študij in kasnejšo kariero.
Ko končate s samooceno poizkusite pridobiti čim več informacij o samem študiju in fakultetah, ki vas zanimajo. Poglejte si razpise za vpis ter omejitve za sam študijski program. Letos je situacija drugačna, zato so bili informativni dnevi »online«. Morda je to priložnost, za obisk še več fakultet, ter s tem pridobivanje več informacij o programih kot sicer. Poskušajte najti informacije s strani študentov, ki tam študirajo. Številne fakultete imajo tutorje ter študentske svetove, ki so vam za raznovrstne informacije vedno pripravljeni pomagati. Pri sprejemanju odločitve je pomembno upoštevati tudi zaposljivost, čeprav naj to ne bo edini faktor. Pri odločanju je smiselno predvideti kakšne so zaposlitvene možnosti in potrebe trga v prihodnosti. Priporočamo, da dobro preverite dejansko stanje predstavljenih informacij, saj se pogosto razlikujejo od predstavljenih na in pred informativnimi dnevi. Navsezadnje je zraven lastnega interesa, pomembna tudi kakovost zavoda in želenega študijskega programa.
Študijski proces
Dolžnost študenta je, da obiskuje predavanja, vaje, seminarje in druge oblike izobraževalnega, raziskovalnega ali umetniškega dela. Obisk predavanj na večini fakultet ni obvezen, medtem ko vaje in seminarji so. Učni proces študijskega leta sestoji iz zimskega ter letnega semestra in treh izpitnih obdobij, kjer se preverja znanje oziroma opravljajo zaključna preverjanja znanja. Pri večini dodiplomskih študijskih programih je po koncu študija oziroma opravljenih izpitih in letnikih pogoj izdelava diplomske naloge (nekateri študijski programi, tega ne zahtevajo, študij se namreč zaključi z zadnjim izpitom).
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Znanje se na fakultetah preverja in ocenjuje s preverjanjih na izpitih, ki potekajo v času izpitnih obdobij ali s sprotnim preverjanjem znanja (kolokviji) tekom študijskega procesa.
Obstajata dve obliki študija. Redni študij, ki je najpogostejša oblika študija, za katerega je predvideno, da bi študent porabil v povprečju 8 ur na dan, bodisi v obliki predavanj in ostalega dela na fakulteti bodisi v obliki samostojnega dela doma. Izredni študij je načeloma namenjen tistim, ki študirajo ob delu, v luči tega je tudi praviloma oblikovan tako, da poteka popoldan in/ali ob vikendih. Pomembna razlika med rednim in izrednim je, da se za slednjega plača šolnina, ki je določena s cenikom zavoda in se lahko med programi bistveno razlikuje.
Za več informacij o obštudijskih dejavnostih in o študiju v Mariboru, obiščite spletno stran: www.soum.si in www.tutorsoum.si