KAKO SOCIALNA OMREŽJA VPLIVAJO NA NAŠE MOŽGANE?

[sporočilo na telefonu]. Sicer si sredi odstavka v učbeniku za predmet, ki se ga res moraš učiti, ampak kaj pa, če je kaj nujnega? Odpreš Instagram, odpišeš na sporočilo, na hitro pogledaš še dva “reelsa,” medtem ko čakaš na odgovor. Čisti užitek, kaj pa je boljšega od doze dopamina? “Scrollaš” naprej in čakaš na naslednjo. Preden se zaveš, mine 40 minut. Odložiš telefon s kančkom slabe vesti in se vrneš k učenju. Pogled ti uhaja k telefonu in ko se končno posvetiš delu, novo obvestilo.

Socialna omrežja so postala del našega vsakdana. V letu 2023 smo jim v povprečju posvetili 2 uri in 31 minut dnevno. Ne oblikujejo le naših misli in družbenih interakcij, ampak tudi naše možgane. Na katera ključna področja vpliva (nekontrolirana) raba socialnih omrežij izveš v nadaljevanju, vključenih pa je še nekaj trikov za lažje obvladovanje negativnih posledic uporabe socialnih omrežij na tvoje možgane.

1. POZORNOST IN SPOMIN

Raziskave so pokazale, da uporaba socialnih omrežij usmerja našo pozornost na več informacij hkrati, kar negativno vpliva na našo sposobnost ohranjanja pozornosti in koncentracije pri vsakdanjih opravilih ter nalogah. Neprestana motnja naše pozornosti lahko povzroči celo občutek preobremenjenosti in stresa, kar še dodatno poslabša naše delovanje in počutje. Tisti, ki na družbenih omrežjih preživijo več časa, težje opravljajo kognitivne naloge, kot je na primer pomnjenje (spomin), abstraktno razmišljanje in krepitev besednega zaklada. Posledica slabšanja kognitivne zmogljivosti je krčenje dela možganov, ki je odgovoren, da “ostanemo pri stvari”.

Namig: Da se izognemo nenehnim motnjam, si lahko izklopimo obvestila. Tako bodo obvestila preverjena le, ko se bomo sami tako odločili in nas ne bodo več motila pri delu, učenju, počitku ter drugih vsakodnevnih opravilih.

2. SISTEM NAGRAJEVANJA ZNOTRAJ MOŽGANOV

Raziskave kažejo, da vsak všeček ali pozitiven komentar povzroči sproščanje dopamina. Dopamin je nevrotransmiter in hormon, ki je v naših možganih povezan predvsem z užitkom. Gre za motivacijsko molekulo, ki nas spodbuja k iskanju potrditve. Dopamin je odgovoren, da za svoja dejanja in dosežke iščemo nagrade, pa naj bo to odlična ocena na faksu, pohvala prijatelja ali všeček na Instagramu. Težava pri všečkih na družbenih medijih je to, da predstavljajo obliko takojšnjega zadovoljstva. So zunanja potrditev, za katero se nam v resnici ni treba truditi in ki nastopi praktično takoj za dejanjem.

Te vrste (psiholoških) nagrad povzročajo neverjetno odvisnost. Raziskovalci s Harvarda so ugotovili, da je dopamin, ki se sprošča kot odziv na prejem všečka, enak dopaminu, ki se sprošča med uživanjem drog, kot je na primer kokain. Dr. Heidi Allison Bender, nevropsihologinja, sicer poudarja, da pri družbenih omrežjih ne govorimo o zasvojenosti, ampak povečani potrebi po pogosti stimulaciji dopamina, ki lahko vodi do preference uporabe socialnih omrežij namesto druženja v živo in osebnih stikov. Za dosego enakega sproščujočega učinka zaradi spremembe sistema nagrajevanja znotraj možganov, moramo na socialnih omrežjih preživeti vedno več časa oziroma iz njih dobiti vedno več potrditev v obliki všečkov, komentarjev in drugih vrst interakcij.

Namig: Prvi korak k zmanjšanju odvisnosti od iskanja potrditve znotraj socialnih omrežij je ta, da se tega zavedamo. Nato se lahko tej obliki nagrajevanja v možganih za nekaj časa izognemo, lahko gre za krajše časovno obdobje. Prav tako je dobro, da si zavestno postavljamo cilje v realnem življenju in te poskušamo doseči. Na ta način bomo poskrbeli, da bo vzpostavljen sistem nagrajevanja v možganih funkcioniral.

3. ČUSTVA

S tem ko iščemo potrditev znotraj družabnih omrežij, jim (nezavedno) posvečamo vedno več časa, kar posledično vodi v manj osebnih družbenih interakcij. Premalo preživljanja časa v družbi rezultira v občutek osamljenosti in socialno izolacijo, kar lahko poslabša mentalno zdravje.

Raziskava JAMA je pokazala, da sta pri mladostnikih, ki pogosteje uporabljajo socialna omrežja, primarno prizadeta dela možganov, imenovana amigdala in prefortalni korteks. Ta sta odgovorna zato, da  presojamo, sklepamo, se bojimo in reagiramo. Prav tako socialna omrežja negativno vplivajo na zmožnost obdelave pozitivnih in negativnih čustev. Raziskovalci s pretirano uporabo socialnih omrežij povezujejo pogostejše občutke žalosti, praznine, tesnobe in v nekaterih premerih celo depresije.

Socialna omrežja so vsekakor koristna in olajšujejo vrsto interakcij in komuniciranja. Pomembno je, da se poleg koristi zavedamo tudi pasti, ki jih ta s seboj prinašajo in jih zavedno omejimo. Tako bomo poskrbeli za zdravo uporabo in zmanjšali negativen vpliv družbenih omrežij na naše zdravje in počutje.

VIRI IN LITERATURA

Achterberg, M. in drugi. (2022). Longitudinal associations between social media use, mental well-being and structural brain development across adolescence. Pridobljeno iz Science Direct: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1878929322000329.

Dixon, S. J. (2024). Social media – Statistics&Facts. Pridobljeno iz Statista: https://www.statista.com/topics/1164/social-networks/#topicOverview.

Fishman, L. (2023). How Social Media Use Affects Adolescent Brain Development. Pridobljeno iz Health Metters New York Presbyterian: https://healthmatters.nyp.org/how-social-media-use-affects-adolescent-brain-development/.

Otis, D. (2024). Social media can alter children's brains and impact mental health: neuroscientist. Pridobljeno iz CTV News: https://www.ctvnews.ca/health/social-media-can-alter-children-s-brains-and-impact-mental-health-neuroscientist-1.6827507.