VOLITVE (KAR) IZ KAVČA

Volilna pravica je temeljna državljanska pravica, pa čeprav nanjo študentje (pre)pogosto gledamo kot na dolžnost, ki se ji radi izognemo.

 

VOLILNA PRAVICA SKOZI ČAS

Volilno pravico povezujemo z demokratično državno ureditvijo. Volilno pravico, čeprav ne v takšnem obsegu kot danes, so poznali že v stari Grčiji. Atenska demokracija je bila prva oblika demokratične družbe v zahodnem svetu. V burnih tisočletjih, ki so sledila, se je pravica voliti skorajda izgubila. Leta 1215 so na Otoku sprejeli dokument, naslovljen Magna Charta Libertatum, s katerim so omejili moč angleških monarhov. Mnoga stoletja pozneje lahko kot zadnjo fazo razvoja omenimo težnjo žensk po pridobivanju volilne pravice. Prve so volilno pravico pridobile državljanke Nove Zelandije leta 1893. Slovenke (takrat še državljanke Jugoslavije) pa so se lahko prvič odpravile na volišča leta 1945. Danes se vsi državljani Republike Slovenije, starejši od 18 let, ob volilnih nedeljah na volišče odpravljamo kot enakopravni.

 

KAKO SO VOLITVE UREJENE PO SVETU?

Volitve se v veliki večini držav izvajajo na fizičnih voliščih, kjer volivci oddajo svoj glas s pomočjo fizičnih glasovnic, glasovanja preko elektronske naprave ali s prstnimi odtisi. Nekaj izmed svetovnih držav pa si prizadeva za uveljavitev novega sistema, sistema internetnega glasovanja. Ta sistem volivcem omogoča, da lahko svoj glas veljavno oddajo, ne da bi morali iz kavča. Tako volivci volijo od doma, ne da bi odšli na volišče. In medtem ko se sistem elektronskega glasovanja (to so volitve, ki potekajo s pomočjo elektronske naprave na fizičnem volišču) uporablja v kar nekaj državah po svetu, je sistem i-glasovanja manj prisoten.

 

ESTONIJA KOT PRVA NA SVETU

Estonija je i-glasovanje prvič uporabila leta 2005 na lokalnih volitvah. Ker se je sistem izkazal za zelo dobrega, so ga ponovno uporabili leta 2007 za parlamentarne volitve. Estonija je bila tako prva država na svetu, ki je uporabila i-volitve za izvolitev nacionalnega parlamenta. Od takrat Estonci uporabljajo i-volitve za vse volitve in so edina država na svetu, ki i-glasovanje uporablja za vse oblike volitev in glasovanj.

 

Estonija daje svojim državljanom izbiro. Estonci se lahko fizično odpravijo na volišče in oddajo svoj glas tako, kot ga oddamo v Sloveniji, ali pa volijo s pomočjo i-glasovanja. V letu 2019 so Estonci ponovno volili parlament. Tudi tokrat so državljani lahko glasovali preko interneta. Kar 44 % vseh državljanov, ki so glasovali, je glasovalo od doma. Razberemo lahko, da je kljub opciji i-glasovanja več kot polovica oddanih glasov predstavlja glasove, ki so bili oddani fizično na voliščih. Kljub praktičnosti i-glasovanja in številnim prednostim, ki jih vidimo predvsem mladi, je glasovanje običaj, ki nas spremlja od nastanka demokracije. Pomisliti je potrebno predvsem na starejše, ki internetu ne zaupajo in so vajeni voliti na voliščih blizu njihovih domov.

 

KAJ PA PRI NAS?

V Sloveniji se o uvedbi i-glasovanje še ne govori, kljub temu, da bi i-glasovanje lahko prineslo številne prednosti, kot so:

• S pomočjo i-volitev bi glasovanje postalo priročno predvsem za ljudi, ki se glasovanja na fizičnih voliščih ne morejo udeležiti, ker so v tujini ali pa morda v bolnišnici.
• Za glasovanje bi se (vsaj v praksi) odločalo več volivcev.
• In ne nazadnje, za glasovanje porabimo manj časa, saj povprečni čas oddaje glasu na internetu traja zgolj pičlo minuto in pol.

 

In kljub temu, da je še daleč do dne, ko bomo morda lahko enkrat v Republiki Sloveniji glasovali s pomočjo i-volitev, pa bi morda lahko prav mladi predstavili oblasti prednosti i‑glasovanja in tako rešili problem vse manjše volilne udeležbe.

 

Bi tudi ti raje glasoval, če bi lahko glasoval od doma?