ŠTUDENTI IMAMO SVOJ GLAS

 

Spomnim se, kako so nas v srednji šoli strašili, da bomo kot študenti le številke in da nas nihče ne bo jemal resno. Pa je res tako? Univerza v Mariboru ima skoraj 15.000 študentov, ki so porazdeljeni po 17 članicah. To je kar velika številka in hitro se lahko zgodi, da se res najde kakšen posameznik, ki se počuti kot številka. Pa vendarle, obstaja veliko več primerov študentov, ki dokazujejo, da ni tako in da študenti imamo svoj glas. Imamo svoj predstavniški organ, ki je sestavljen le iz študentov, prav tako pa smo vključeni v vse organe fakultete in univerze. Vsak, ki ima voljo in željo po spremembi in sodelovanju torej zagotovo ima možnost za to, potreben je le prvi korak.

Kot študenti smo vključeni v visokošolsko izobraževanje v Sloveniji, le to pa ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVIS). Ta nam daje pravico in na nek način tudi dolžnost sodelovanja v organih in komisijah fakultete in univerze. Po zakonu mora namreč 1/5 vseh članov katerega koli organa ali komisije biti zastopanih s strani študentov. Novi ZVIS je pred dvema letoma prinesel tudi to spremembo, da lahko dekana fakultete in rektorja univerze volimo prav vsi študenti, kar smo lahko videli v mesecu juniju, ko so na Univerzi v Mariboru potekale rektorske volitve.

Glede na zakonodajo bi torej študenti naj bili vključeni v vseh organih. V vodstveni ekipi fakultete, ki jo predstavlja dekan in njegovi prodekani, je vključen prodekan za študentska vprašanja, ki je lahko samo študent. Le-tega pri kandidaturi oz. imenovanju podpre študentski svet in senat članice, nato pa ga za dobo dveh let imenuje Rektor univerze. Prodekan za študentska vprašanja je po funkciji prav tako član poslovodnega odbora članice, ki  pa nadzira poslovanje članice predvsem v zvezi z materialnimi in finančnimi investicijami. To sta edina organa na fakulteti, kjer vse študente zastopa le en študent, v vseh ostalih organih pa nas je lahko oz. mora biti več predstavnikov, za kandidaturo pa imamo pravico vsi študenti članice.

Vsaka fakulteta ima, zraven že omenjenih organov, še tri organe. Najvišji organ članice je Senat, sledi mu Akademski zbor in nato še naš lasten in edini predstavniški organ, ki je sestavljen le iz študentov – Študentski svet. Praviloma ima še Senat vsaj 4 komisije in najbolj pogosto so to Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno raziskovalno delo, Komisija za mednarodno sodelovanje in Komisija za ocenjevanje kakovosti. Lahko se zgodi, da se na kakšni članici pojavi še kakšna dodatna komisija.

Število študentov v posameznem organu se računa odstotkovno in je odvisno od števila ostalih članov iz profesorskih vrst, zato se pri vsaki članici tudi razlikuje. Če ima organ denimo dvajset članov iz vrst profesorjev morajo biti še štirje člani iz vrst študentov.

Zagotovo se vam pojavi vprašanje kaj pravzaprav počnejo študenti na sejah organov ali komisij? Nekateri mislijo, da smo študenti tam samo za število, ampak verjemite, da temu ni tako. Imamo zelo pomembno vlogo, saj prevzemamo odgovornost in zastopamo večinsko mnenje vseh študentov na fakulteti.

Pa začnimo od spodaj navzgor, začnimo s Komisijami senata. Kot že prej omenjeno imamo praviloma štiri komisije senata, lahko pa jih je več. Med njimi je Komisija za študijske zadeve skoraj najbolj pomembna za nas študente, saj je to komisija, ki ima največ opravka z zadevami, ki se neposredno tičejo študentov. Ponekod profesorji sami pripravljajo skripte, ki veljajo za študijsko literaturo. Le-to morajo kot gradivo poslati na Komisijo za študijske zadeve, ki gradivo obravnava in potrdi. Komisija prav tako obravnava vloge študentov za vpis v višji letnik, ponavljanje, status dolgotrajnega bolnega študenta, status športnika. Pri vsem tudi sodelujejo tudi študenti, ki so člani komisije.

Komisija za mednarodno sodelovanje verjetno zanima bolj tiste, ki se zanimajo za izmenjave v tujini. Na sejah komisije se odloča o sklenitvi sporazumov in pogodb z fakultetami v tujini. Študenti lahko tukaj vplivamo na »ponudbo fakultet« med katerimi izbiramo, ko se odločamo, da del študija opravimo v tujini.

Pri zagovoru doktorskih disertacij imamo komisijo, ki ocenjuje našo oddano oz. pripravljeno nalogo. Imenovanje komisij za to oceno nalog je ena izmed nalog Komisije za znanstvene in raziskovalne zadeve. Prav tako se ukvarja z razpisi na raziskovalne projekte, pri katerih sodelujemo tudi študenti.

Zadnja od štirih komisij je Komisija za ocenjevanje kakovosti, katere najpomembnejša naloga je priprava evalvacijskega poročila. To je dokument, v katerem se identificirajo glavni problemi, s katerimi se srečuje fakulteta ter se zapišejo usmeritve na posameznih področjih, ki naj bi prispevale k razvoju in izboljšanju delovanja fakultete.

Prav je, da omenimo še disciplinsko sodišče 1. stopnje, kjer imamo prav tako svoje predstavnike. Po navadi je to en študent, ki pa ima tudi svojega namestnika. Člani disciplinskega sodišča se sestanejo, ko se pojavijo razne hujše kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov ter ugotavljajo odgovornost in izrekajo ukrepe. Analizirajo resnost kršitve in določijo primerni ukrep, kot npr. opomin, ukor, izključitev,...

Končno odločitev pri večini zadev ima Senat, ki predstavlja najvišji organ članice. Senat obravnava vse zadeve, ki so bile predhodno že obravnavane na komisijah in o njih dokončno odloča. Študenti senatorji imajo še toliko bolj pomembno vlogo, saj lahko vplivajo na odločitve, ki so pomembne in vplivajo na vse študente na fakulteti.

Akademski zbor je pa posvetovalni organ, ki ga sestavljajo vsi visokošolski sodelavci in študenti. Pri delovanju sodelujejo tudi strokovni sodelavci. Akademski zbor izvoli člane senata in poslovodnega odbora. Obravnava program dela članice in se seznani z končnim in finančnim poročilom članice.

Na kratko smo vam predstavili vse organe, komisije in njihovo delovanje na članici oz. fakulteti. V vseh organih in komisijah je obravnavana tematika takšna, da se tiče tudi nas, študentov. Zelo pomembno je, kakšne predstavnike imamo v komisijah. Študij v Sloveniji je res brezplačen, vendar to še ni razlog, da se nebi trudili za izboljšanje kakovosti. To lahko dosežemo tudi z aktivnim sodelovanjem in delovanjem v organih in komisijah na fakulteti kot tudi univerzi.

Malce številčnejši in spremenjen, vendar v osnovi enak in le preslikan na višjo raven, je tudi sistem na celotni univerzi. Tudi tam imamo organe in komisije, katerih člani morajo biti študenti in tudi tukaj velja pravilo, da mora 1/5 vseh članov biti študentov. Pomembno je, da v organih in komisijah na univerzi sodeluje čim več študentov iz različnih fakultet, ker imamo vsi različne izkušnje in poglede, kar pripomore k najboljšemu rezultatu. Če se na tej točki sprašujete kako lahko postanete član kakšne komisije ali organa, ker vam je mar, berite naprej.

Člane Akademskega zbora volijo člani študentskega sveta, člane Senata volijo člani Akademskega zbora in člane komisij imenuje dekan na predlog Študentskega sveta. V kolikor imate željo po sodelovanju v organih ali imate kak predlog za izboljšave, je najboljše če se obrnete na prodekana ali prodekanico za študentska vprašanja na vaši fakulteti, ki vam bodo znali najboljše pomagati kje in kako začeti. Aktivno sodelovanje in kritično razmišljanje študentov v organih fakultete ali univerze lahko bistveno pripomore k povišanju kakovosti na fakulteti in na univerzi.

Zagotovo je med vami mnogo takih, ki imate ideje, predloge, željo po napredku in vam je mar. Opogumite se, vključite in bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu!