Študij po principu ”stožca izkušnje”

Študentje hitro prepoznamo ali bo določen izpit od nas zahteval več učenja na pamet ali praktične spretnosti. In četudi se vsi srečujemo s predmeti, ki so včasih bolj kot ne teoretični (predvsem pri družboslovnih študijskih smereh), nas lahko neustrezen način učenja stane več izpitnih rokov. Pa ne za to, ker stvari ne bi na izpit napisali enako kot si je zamislil profesor, pač pa zato, ker še nismo teorije povsem prenesli v prakso. Edgar Dale, profesor na državni univerzi v Ohiu, je v času svojega dela posamezne tehnike učenja povezal v t.i. stožec izkušnje. Presenetljivo ali ne, je izključno branje zapiskov in poslušanje predavanj najmanj primerna tehnika za pomnjenje snovi in pridobivanje znanja.

 

Kdo je bil Edgar Dale?

Edgar Dale se je rodil v začetku 20. stoletja, v Minnesoti. Diplomiral in magistriral je na univerzi v Severni Dakoti, leta 1929 pa je doktoriral na univerzi v Chicagu. Kot  član uredništva v podjetju Eastman Kodak je sodeloval pri najzgodnješih študijah učenja iz filma. S svojim delom je želel raziskati mladostniško interakcijo s filmi in vpliv medijev pri učenju. Leta 1969 je dokončno predstavil konept stožca izkušnje.

 

Kaj je »The cone of experience« ali stožec izkušnje?

Daleov stožec (1969) je vizualni prikaz človekovih izkušenj po kategorijah in njihovim prispevkom k pomnjenju posameznika. Po njem je branje učbenikov in poslušanje predavnanj najmanj priporočen način učenja, praktično nemogoče pa se je nekaj naučiti, če pridobljenega znanja ne prenesemo v prakso.

Poglejmo si kategorije po vrstnem redu stožca:

Branje – snovi, ki jo preberemo, si v povprečju zapomnimo le 10 %.

Poslušanje – poslušanega si zapomnimo nekje do 20 %.

Opazovanje slik – vizualne statične grafike ali slike si lahko zapomnimo do 30 %.

Ogled videoposnetkov – kar vidimo in slišimo, predvsem med gibajočimi slikami, si zapomnimo v povprečju do 50 %.

Demonstracija – več izkušenj od ogleda videoposnetkov pridobimo z fizično prisotnostjo, kjer spremljamo dogajanje.

Diskusija – medosebna interakcija pripomore k zapomnitvi do 70% prejetih informacij.

Vaja – vse kar poskusimo naredimo na podlagi lastnega teoretičnega znanja prenesti v praso, si zapomnimo do 90 %.

Učenje drugih – z učenjem drugih ne le, da obnavljamo lastno znanje, s pomočjo tega celo nastajajo nove informacije, saj počnemo vse kar je bilo našteto prej: opazujemo, poslušamo, govorimo in izvajamo.

 

Predmeti zahtevajo pisni izpit, vaje, seminar

Študij od nas zahteva poglobljeno učenje po konceptu stožca izkušnje, s katerim resnično osvojimo potrebne spretnosti. Na predavanjih poslušamo predavatelje in beremo literaturo. Tako pridobivamo teoretično znanje. Na vajah (predvsem laboratorijskih) doživimo izkušnjo demonstracije, naše zadolžitve v tem sklopu pa nas pripeljejo do tega, da se stvari lotimo sami.  S seminarji smo vključeni v diskusije, obenem pa tudi učimo naše slušatelje.  Študij  od nas torej zahteva, da smo opazovalci, poslušalci, sogovorniki, izvajalci in učitelji.

 

Študentje kljub temu, da imajo pogoje, na izpit niso  dovolj pripravljeni

Ugotovili smo kaj vse študij od nas zahteva, da opravimo predmet. Pa vendar se pogosto zgodi, da študentje kljub vsem pogojem, ki jih izpoljnjujejo, na pisnem izpitu ne pišejo dovolj točk za pozitivno oceno. Včasih določen predmet zahteva veliko prebrane literature, ob tem pa ne nudi dovolj praktičnega znanja. Takrat je najpomembneje, da ne ostanemo samo pri branju in pomnjenju tega kar smo slišali na predavanjih. Na družbenem omrežju Youtube danes najdemo ogromno učnega materiala z vseh področij, ki je razložen tudi s pomočjo gibajočih slik. Kasneje se lahko s skupinskim učenjem vključimo v diskusije s kolegi. Navsezadnje pa je tudi virtualna resničnost napredovala tako daleč, da nam omogoča poceni približek temu, kar bi sicer doživeli s fizično prisotnostjo.

 

Vir slike: https://www.getmygrades.co.uk/the-myth-of-dales-cone-of-experience/