Na kratko o PLAČI

UVOD

Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, za opravljeno delo na podlagi te prejeme plačo, ki je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi. Plača mora biti vedno v denarni obliki, lahko pa je tudi v obliki drugih vrst, če je tako določeno v kolektivni pogodbi.[1] Delodajalec mora plačo nakazati na transakcijski račun delavca najkasneje do 18 dni po preteku plačilnega obdobja, plačilno obdobje pa ne sme biti daljše od enega meseca.[2] Izplačana plača ne sme biti manjša od zakonsko določene minimalne plače. Na področju minimalne plače je v preteklosti že prišlo do spremembe zakonodaje, pri čemer pa je zelo pomembno ali se te nagibajo v prid delavcem ali delodajalcem. Za lažje razumevanje pomembnosti  plače in njenih bistvenih sestavin ter povezave med sestavinami plače in minimalno plačo si najprej poglejmo nekaj osnovnih pojmov.

KAKO SPLOH JE SESTAVLJENA PLAČA

Glavne sestavine plače so osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Sestavina plače je lahko tudi del plače za poslovno uspešnost, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi. Povračilo stroškov v zvezi z delom, torej povračilo stroškov v zvezi s prehrano med delom in povračilo stroškov v zvezi z prevozom na delo, nista sestavini plače.[3]

Osnovna plača se določi glede na zahtevnost dela, ki ga opravlja delavec. To je plača, določena za poln delovni čas, za delo, ki poteka v normalnih delovnih pogojih. Osnovna plača ne sme biti nižja kot najnižja osnovna plača določena v kolektivni pogodbi. Lahko pa je določena nižje kot minimalna plača, ki je določena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP).[4]

Delavec lahko poleg osnovne plače prejme tudi plačilo za delovno uspešnost. Kriteriji ocenjevanja dela delavca so določeni v kolektivni pogodbi. Prav tako lahko delavci prejmejo tudi plačilo za poslovno uspešnost. To plačilo ni nujno in je lahko določeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.[5] Primer plačila za poslovno uspešnost je božičnica ali 13. plača.[6]

Dodatke lahko razdelimo na dva dela. Najprej se posvetimo dodatkom, ki jih delavci prejmejo za delo opravljeno v posebnih pogojih. Ti dodatki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. To so dodatek za nočno delo, dodatek za nadurno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delo na praznike in na dela proste dneve po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD). S kolektivno pogodbo je mogoče določiti tudi dodatke, ki izhajajo iz posebne obremenitve pri delu, nevarnosti pri delu ipd.[7]

Dodatek na nočno delo prejmejo osebe, ki opravljajo delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne. V primeru, da je določena nočna izmena, se za nočno delo šteje osem nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega dne.[8] Delavec dodatek prejme le, če je delal v pogojih, zaradi česar mu dodatek po zakonu pripada.[9]

Drugo skupino dodatkov predstavlja dodatek na delovno dobo. To je dodatek, ki za razliko od prej omenjenih dodatkov, pripada vsem delavcem. Določen je v kolektivni pogodbi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 222. členu pravi: »Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.«[10] S kolektivno pogodbo se lahko torej dodatek za delovno dobo uredi tudi manj ugodno za delavca. Gre za odstop od načela in favorem. Lahko se določi manjša višina odstotka, kot jo določa zakon. Možno je tudi določiti, da se upošteva le delovna doba pri sedanjem delodajalcu in ne celotna delovna doba. Ni pa mogoče določiti, da delavcu dodatek na delovno dobo ne pripada.[11]

Pri izračunu dodatka na delovno dobo se lahko upošteva tudi obseg pokojninske dobe, pridobljene z opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, če tako določa kolektivna pogodba.[12]

SPREMEMBA ZAKONODAJE GLEDE DODATKOV

Po tem, ko smo razčlenili osnove plače, velja nasloviti vprašanje, kako so med seboj povezane sestavine plače in minimalna plača. Minimalna plača je najnižje določena mesečna plača, ki jo delavec prejme za poln delovni čas.[13] Minimalna plača za leto 2023 znaša 1.203,36 EUR.[14]

Zelo pomembno je, kaj zakon všteva v minimalno plačo in kaj ne. Skozi leta je bilo na tem področju več sprememb.

Od leta 2010, ko je bil sprejet ZMinP, so se pri minimalni plači vštevale vse sestavine plače. To je bilo dobro predvsem za delodajalce. Prve spremembe je prinesel Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A)[15], ki je določil, da se v minimalno plačo več ne vštevajo  naslednji trije dodatki: dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po ZPDPD. To je pomenilo, da je delavec prejel najmanj minimalno plačo, hkrati pa še znesek zgoraj omenjenih dodatkov. V minimalno plačo se je še vedno všteval dodatek na delovno dobo, del plače za delovno uspešnost in del plače za poslovno uspešnost. Sprememba zakona je izboljšala položaj delavcev.

Leta 2018 je skupina poslank in poslancev Državnemu zboru poslala v pregled in sprejem Predlog Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. V predlogu so navedli, da je Zakon o minimalni plači po njihovem mnenju nepravičen, saj v znesek minimalne plače všteva večji del dodatkov, ki bi morali pripasti delavcem.[16] Sprejet je bil Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači (ZMinP-B)[17]. ZMinP sedaj v 2. členu v 3. odstavku pravi: »Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se ne vštevajo v minimalno plačo.«[18] Ta ureditev je v veljavi od 1. januarja 2020. S to spremembo zakona je zakonodajalec iz minimalne plače izključil vse dodatke, del plače za poslovno uspešnost in del plače za delovno uspešnost  in s tem še dodatno izboljšal položaj delavcev.

Predstavniki delodajalcev so leta 2019 vložili Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o minimalni plači v katerem so predlagali, da se dodatek na delovno dobo ne izloči iz minimalne plače. S tem predlogom so pokazali nasprotovanje ZMinP-B.[19] Predlog na seji državnega zbora ni dobil zadostne podpore.

V minimalno plačo se prav tako ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki iz delovnega razmerja, kot so regres, odpravnina, jubilejna nagrada ipd.[20]

ZAKLJUČEK

Položaj delavcev se je z dopolnitvijo in spremembami ZMinP izboljšal, saj zdaj delavci poleg minimalne plače prejmejo dodatke, del plače za poslovno uspešnost in del plače za delovno uspešnost. Poznavanje sestavin plače in minimalne plače ter ozaveščanje delavcev o spremembah zakonodaje, ki se navezujejo na njihove pravice, je za delavce zelo pomembno, saj lahko tako tudi sami preverijo ali jim jo delodajalci pravilno izplačujejo.

 

[1] 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1.

[2] 134. člen ZDR-1.

[3] 126. in 130. člen ZDR-1.

[4] 127. člen ZDR-1.

[5] 126. člen ZDR-1.

[6]  S. Matko Počivalšek, Poslovna uspešnost po zakonu o dohodnini ter vpliv poročanja izplačila z iRek obrazcem na pokojninsko osnovo zaposlenega, 2022, URL: https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/302532 (6.2. 2024).

[7] 128. ZDR-1 .

[8] 150. člen ZDR-1.

[9] 126. - 128. člen ZDR-1.

[10] 222. člen ZDR-1.

[11] VSRS sodba VIII Ips 26/2019 z dne 16.04.2019, ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.26.2019.

[12] 129. člen ZDR-1.

[13] 2. člen Zakona o minimalni plači (ZMinP), Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18).

[14] Minimalna plača, URL: https://www.gov.si/teme/minimalna-placa/ (6.2. 2024).

[15] Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A), Uradni list RS, št. 92/15.

[16] Predlog Zakona o spremembah Zakona o minimalni plači, URL:  https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/30234934c51bbb7b0e190481b3193109ea032cccbf4fd82f5cf8ac9281fc9fa1 (6.2.2024)

[17] Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači (ZMinP-B), Uradni list RS, št. 83/18.

[18] 2. člen ZMinP-A.

[19] Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o minimalni plači, URL: https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2019/06/pobuda-za-pz-o-minimalni-pla%C4%8Di-zak.-iniciativazdru%C5%BEenje-delod.-org..pdf (6.2.2024).

[20] Minimalna plača, URL: https://www.gov.si/teme/minimalna-placa/ (6.2.2024).